Kilometri in kalorije

Hrana je gorivo, ki napaja naše telo in pomembno vpliva na zbranost, razpoloženje, spomin in duševno stabilnost. Zato je dobro, če imamo v mislih, da kakovostnega goriva ne potrebuje le vozilo, ampak tudi voznik (in sopotniki). Kaj jemo, ne vpliva le na naše počutje, ampak dolgoročno tudi na zdravje, oboje pa je pomembno tudi v luči prometne varnosti.

Če obrokov med vožnjo ne načrtujemo že vnaprej in si ne pripravimo kakšnega zdravega prigrizka, pogosto posežemo po naključnih prigrizkih in hitri hrani, ki jo lahko kupimo na bencinskih servisih ali restavracijah ob cestah

Ugotavlja Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani. To pa običajno ni najbolj zdrava izbira.  

Kilometrina slabe hrane

In čemu se moramo izogibati? “Izogibajmo se težki, mastni in sladki hrani. Če imamo možnost, obrok raje pojejmo v kakšni restavraciji, da se izognemo hitri hrani in prigrizkom z bencinskih črpalk. Predvsem je to priporočljivo na daljši poti. Za žejo pijmo vodo in ne sladkih pijač,” svetuje Živa Lavriša. Ob tem poudarja, da imamo zdrave možnosti prehranjevanja vedno na voljo, še zlasti, če si hrano pripravimo vnaprej in ta vključuje sadje, zelenjavo, polnovredni kruh in podobno.

Opozarja, da morajo biti predvsem poklicni vozniki na prehrano med vožnjo še posebej pozorni. “Najbolje je, da se ob vsakem obroku ustavijo in ga v miru pojejo, saj se ob prehranjevanju med vožnjo ne moremo povsem posvetiti jedi, ker moramo biti še vedno fokusirani na cesto. Takšno uživanje obrokov lahko vodi v debelost, saj imamo manj nadzora nad tem, koliko smo pojedli. Še posebej to velja za razne prigrizke, ko se lahko hitro spozabimo in izgubimo nadzor nad tem, koliko smo pojedli.” Poleg slabe prehrane pa poklicne voznike dodatno ogroža še dolgotrajno sedenje in stres, ki so mu izpostavljeni – vse skupaj je dokaj nevarna kombinacija za dolgoročno zdravje.

Vendar prehranski nasveti ne veljajo le za poklicne voznike. Kaj hitro se spozabimo se tudi med dnevnimi vožnjami na delo in nazaj, ko nam zjutraj morda zmanjka časa za zajtrk ali ko po napornem delavniku ne zdržimo do obroka, ki nas čaka doma ali pa si ga moramo šele pripraviti. Tako sendvič kaj hitro postane del dnevne rutine med vožnjo in kilometrina slabe prehrane se nabira.

Siti in zaspani

Čeprav res težko vozimo lačni, pa ima gotovo vsak med nami tudi že kakšno izkušnjo, kako je voziti potem, ko smo se obilno najedli težke hrane. “Po uživanju težke hrane in hrane, ki ima visok glikemični indeks, na primer mastnih in ocvrtih jedi, krompirja, peciva in podobnega, se lahko počutimo zaspani in utrujeni in v takšnem stanju smo za volanom težko zbrani.” Sogovornica svetuje, da se takšni hrani izogibamo in si raje privoščimo obroke, ki vsebujejo več pustega mesa, zelenjave, za prilogo pa namesto belih testenin, štrukljev ali krompirja raje izberimo polnozrnate testenine, riž, ajdovo kašo ali polnozrnat kruh.

Načeloma se je tudi bolje večkrat ustaviti in jesti, kot pa zaužiti le en sam, preveč obilen obrok. Seveda pa tudi nenehno grizljanje prigrizkov ni dobrodošlo.

Dehidracija poslabša zbranost

Ker je pred nami poletje, naj ne bo odveč še opozorilo, kako pomembna je voda, ki je v vročini potrebujemo še več kot sicer. Nekateri vozniki se izogibajo pitju, da jim med vožnjo ne bi bilo treba iskati stranišča, a urejenih stranišč je ob poti dandanes dovolj in za vodo se ob žeji ne smemo prikrajšati. Dehidracija namreč spet slabo vpliva na zbranost in vozniške sposobnosti se ob njej poslabšajo. Telo dodatno dehidrirata slana in sladka hrana, prav tako pa tudi pijače, ki vsebujejo kofein.

V zvezi z njimi ponovimo še en pomemben nasvet, o katerem smo v Motoreviji že pisali. “Da bi za volanom ostali zbrani, se izogibajmo energijskih pijač, saj te vsebujejo veliko sladkorja. Če smo zaspani, se raje ustavimo, pretegnimo in se nadihajmo svežega zraka. Bolj zdrava je izbira pijač s poživilnim učinkom, kakršna sta na primer zeleni in črni čaj, vendar tudi s tem ne pretiravajmo,” svetuje Živa Lavriša.

Nekaj vode imejmo na poti pri sebi (tudi zaradi možnosti zastojev). Kadar imamo možnost, je še bolje, da se med daljšo vožnjo ustavimo in spijemo svežo.

Kaj pa shranjevanje?

Na Inštitutu za nutricionistiko priporočajo, da pijačo in hrano, ki jo vzamemo na pot, hranimo v hladilni skrinji. “Pijače lahko nalijemo tudi v termovke in zraven dodamo nekaj kock ledu, kar jih ohranja hladne kar nekaj ur. Če nimamo nič od naštetega, lahko pijačo čez noč zamrznemo, med potjo pa se bo počasi tajala in tako ostala hladna dlje časa.

Ne zapeljimo v debelost

Hrana in pijača neposredno in takoj vplivata na vozniške sposobnosti, ob tem pa ne smemo pozabiti tudi številnih dolgoročnih vplivov, ki jih ima slabo prehranjevanje na zdravje. Prehrana med vožnjo pri tem nima tako nezanemarljivega vpliva.

Živa Lavriša: “Če grizljamo na primer papriko ali stebelno zeleno, je to nekaj povsem drugega, kot če imamo ob sebi vrečko čipsa ali pa čokoladnih bonbonov. Za hitre prigrizke med vožnjo raje izberimo sadje, zelenjavo ali pa surove oreščke brez dodanega olja in soli. Vseeno pa se raje ustavimo in pojejmo obrok, kot bi ga pripravili doma, namesto, da med vožnjo ves čas nekaj grizljamo. Z nenehnimi prigrizki se sicer nasitimo, ampak telo s tem prikrajšamo za polnovreden obrok, sestavljen iz raznolikih živil.”

Prehranska strokovnjakinja še svetuje, da koristne informacije o hrani in prehrani poiščemo tudi na nacionalnem portalu prehrana.si, ki je namenjen prav spodbujanju uživanja zdrave hrane.

Prehrana in potovalna slabost

Ob daljših poteh, ko se na primer poleti odpravljamo na morje, je ob vsem načrtovanju prijetnih dogodivščin smiselno načrtovati tudi, kaj bomo jedli.

Eden od razlogov za načrtovanje je tudi morebitna nagnjenost k slabosti med vožnjo, ki so ji največkrat podvrženi otroci, stari od šest do 12 let, a potovalna slabost po ocenah strokovnjakov vsaj enkrat v življenju prizadene kar polovico ljudi. Na dovzetnost za potovalno slabost med drugim vplivajo tudi visoke temperature in vonj po hrani v avtomobilu, zato je to še en razlog, da se izogibamo prehrani med vožnjo in se za to pomembno opravilo raje ustavimo. Če se želimo izogniti potovalni slabosti, je najbolje, da na pot ne gremo ne s praznim in tudi ne s preveč polnim želodcem. Najbolje je, če lahko lahek obrok pojemo vsaj uro pred začetkom potovanja. Ob tem pa pijemo vodo in se izogibamo gaziranim in sladkim pijačam. 

 Kaj pa vaše navade?

Za lakoto in žejo na poti

Napitki

Najboljša je voda, a če se je naveličamo, imamo še nekaj zdravju prijaznih možnosti. Med njimi so limonada in čaji. V domači ledeni čaj (rooibos, šipek, sadni čaji) lahko dodamo zelišča, za slajenje pa lahko v zmernih količina dodamo med. V zeliščni čaj dodajmo malo limoninega soka, sicer bo s časom potemnel.

Solate

Zelenjava, ki spusti veliko vode (kumare, paradižnik) se bodo v nekaj urah spremenile v neugledno plavajočo zmes. Če pa jim dodate kus kus, ajdovo kašo, piro, ječmen ali katerokoli drugo žito, ki bo vpilo vodo, bo solata zaradi tega še bolj sočna in okusna.

Sendviči

Ni se jim treba povsem odpovedati. Dobro pa je, če zanje uporabite polnovreden kruh in med njegove rezine naložite veliko zelenjave (kalčke, paprika, sveže kumare in zelišča, na primer baziliko. Paradižnike je bolje uživati ločeno. Namesto salam, ki so običajno zelo slane, raje popecite piščančje prsi.

Sadje

Narežite različno sadje in zelenjavo. Tudi otroci bodo veseli pisanih zalogajčkov. Lahko jih kombinirate s sirom in oreščki. Dobre kombinacije so hruška in sir, grozdje in sir, nektarine in ananas. Sadni solati ne pozabite dodati sveže mete ali melise za še več svežine.

Za energijo pa …

Če potrebujete tudi prigrizek z več energije, si privoščite žitno ploščico ali mešanico oreščkov in suhega sadja.

Vir: www.nutris.org, prehrana.si

Zdrave možnosti imamo vedno na voljo, še posebno, če si hrano pripravimo vnaprej in ta vključuje sadje, zelenjavo, polnovredni kruh in podobno.