Hibridni izlet: Okno v vipavsko dolino

Slovenija je posejana z neštetimi zanimivimi kotički, razgledi in doživetji, a le redko se lahko na enem izletu vrnemo v zgodovino slovenskega avto-moto športa, v podzemnem rovu poslušamo zorenje sirov in se skozi skalnato okno ozremo v vipavsko dušo. Vsaj tako smo na našem tokratnem hibridnem izletu doživeli obisk Sinjega vrha in Otliškega okna.

Sinji vrh je priljubljena izletniška točka popotnikov in pohodnikov, ki se spopadejo s strmim, a ne preveč zahtevnim vzponom od izvira potoka Hubelj do Otliškega okna nad Ajdovščino. Sodeč po številnih pohodnikih, ki so se na sončno septembrsko soboto povzpeli na rob Trnovske planote nad Ajdovščino, je ta pot priljubljena tako med domačini kot obiskovalci od drugod; verjetno vabi z enakimi doživetji kot mnoge druge priljubljene izletniške poti - z nekaj športne telovadbe, z lepimi razgledi in na koncu z dobrim krožnikom domače hrane na turistični kmetiji Sinji Vrh.

Zavite ceste

Mi smo se pa izleta lotili malo drugače; nenazadnje je Motorevija avtomobilistična revija in enako kot za mizo in na pohodniški stezi uživamo tudi za volanom avtomobila. Z našo hibridno toyoto RAV4 smo se zato iz Ljubljane po avtocesti zapeljali le do Logatca, od tam pa do križišča v Kalcah, kjer se z glavne ceste proti Godoviču odcepi cesta proti Podkraju oziroma Colu. Ljubitelji in poznavalci lepih avtomobilskih cest v Sloveniji zagotovo poznajo to cesto, saj se živahno vije skozi notranjske gozdove, prečka mejo med Notranjsko in Primorsko ter se povzpne na Col oziroma na obronke Trnovske planote. Slabih 20 kilometrov ovinkov, prevojev in zanimivih kombinacij ponuja veliko vozniških užitkov, zahteva pa tudi potrpežljive sopotnike v avtu.

Pred tisočletji je po tej trasi potekala rimska cestna povezava med Apeninskim polotokom in Podonavjem, a ta cesta je zapisana tudi v dediščino avtomobilskega športa; v zlati dobi slovenskega rallyja je po tej cesti potekala ena od spektakularnejših in hitrejših hitrostnih preizkušenj, ki so jo najboljše posadke prevozile v manj kot 10 minutah - in to po makadamu, ne po dobrem asfaltu, s katerim je cesta prevlečena zdaj.

Okno v vipavsko dolino

Ko v vasi Kovk med Colom in Predmejo zavijemo na ozko cesto proti turistični kmetiji na Sinjem Vrhu, se že vozimo po robu Trnovske planote in že lahko vidimo v Vipavsko dolino. A še bolj spektakularen pogled v dolino ponuja 10 metrov visoko in 6 metrov široko skalnato Otliško okno, ki mu domačini pravijo tudi Luknja: legenda pravi, da ga je s svojim rogom prebodel hudič, ko je skušal priti do zaklada pod Čavnom. Od Sinjega vrha do Otliškega okna vodi zanimiva pešpot po ostrem robu Trnovske planote, ki vseskozi ponuja čudovit razgled v dolino, prehodite pa jo v slabi uri. Če vas bo na sprehodu spremljala še vsaj približno tako močna burja kot nas, se vam bo zdel prepad nad Ajdovščino še bolj zlovešč, kot je v resnici.

Ko zori sir

Od Otliškega okna se prek ograjenih pašnikov vrnemo nazaj na naše izhodišče, prepotene majice zabrišemo v prtljažnik naše toyote in se prijetno utrujeni prepustimo prijaznemu osebju turistične kmetije Sinji vrh, ki ob koncu tedna obiskovalcem z veseljem postreže domače, a domiselno pripravljene jedi. Glejte, da ne boste izpustili pokušine domačih sirov; gospodar kmetije jih namreč stara v enem od hladnih in vlažnih podzemeljskih rovov, s katerimi je še iz italijanskih časov prepreden Sinji vrh. Zaprosite za ključ od vhodnih vrat v omenjene rove in se o zgodbicah o zorenju sirov prepričajte sami - pa ne pozabite na svetilko.

Umetniški navdih

A turistična kmetija Sinji vrh ne ponuja le dobre hrane, lepih razgledov in prijetnega okolja: če malo bolje pogledate po jedilniški izbi ali se sprehodite po vrtu kmetije, boste naleteli na umetniške stvaritve; slike, risbe in akvarele na stenah jedilnice ali pa nekaj kiparskih inštalacij okoli ob našem obisku praznega bazena kmetije. Gospodar in prijazne punce, ki skrbijo za goste, povedo, da je turistična kmetija Sinji vrh znana gostiteljica ustvarjalnih delavnic, med katerimi sta najbolj znani delavnica “Slovenija odprta za umetnost” in “Umetniki za Karitas”. Nekaj slik visi na stenah, nekaj jih je tudi naprodaj, manjše etnološke zbirke starega kmečkega orodja pa si ob našem obisku nismo mogli ogledati, ker so jo prav takrat urejali in prenavljali.

Foto: Spust, predori in zavore

Ker se neradi vračamo po istih poteh ali se vozimo po istih cestah, smo se nazaj v Ljubljano odpeljali po kar dolgem ovinku. Po spustu s Sinjega vrha nazaj na glavno cesto Col - Predmeja smo namreč zavili na levo - na zahod oziroma proti Predmeji. Tudi to cesto bodo takoj prepoznali vsi ljubitelji rallyja, saj gre za eno od najbolj znanih hitrostnih preizkušenj na tem koncu Slovenije, ki je mešala končni vrstni red marsikaterega slovenskega (in prej tudi jugoslovanskega) rallyja. Hitri in tekoči ovinki se izmenjujejo z ostrimi 180-stopinjskimi kljukami, vmes pa se zapeljemo tudi skozi nekaj v skalo vklesanih predorov. Tudi teh 20 uživaških avtomobilskih kilometrov zahteva potrpežljive in trpežne sovoznike; naša toyota RAV4 je na postanku za kavo v Ajdovščini na prevoženo hitrostno preizkušnjo Predmeja opozarjala z “dišečimi” zavorami in rahlim pokljanjem izpod hibridnega pogonskega sistema.