Supertest: VW ID.3 pro - Leto električnih odgovorov

Konec letošnjega maja, torej prav v dneh, ko prebirate junijsko Motorevijo, zaključujemo enoletni test volkswagna ID.3, prvega povsem električnega avta, ki smo ga pri Motoreviji vzeli pod enoletni drobnogled. Testni ID.3 predstavnikom podjetja Porsche Slovenija vračamo z nekaj več kot 22.000 kilometri na števcu, v povsem brezhibnem tehničnem stanju in z akumulatorskim sklopom, ki v letu dni ni izgubil (skoraj) nič svojega električnega naboja. Električno leto z ID.3 je bilo zanimivo, raznoliko in zelo poučno; odgovorilo je na marsikatero naše vprašanje, potrdilo kar nekaj naših predvidevanj in utrdilo kar nekaj prepričanj. Kaj smo se naučili v električnem letu dni za volanom volkswagna ID.3. pro?

Spodobi se, da se najprej posvetimo avtu in njegovim voznim in praktičnim lastnostim; s tega vidika je ID.3 izpolnil vsa naša pričakovanja. Kot družinska petvratna kombilimuzina se ID.3 izkaže z odliko: ponuja prostorno kabino in dovolj velik prtljažnik tudi za zahtevnejše družinske prevozne naloge. Z našim ID.3 smo se vozili na dnevne izlete, na krajše in daljše poletne počitnice, pa tudi na smučanje; v avtu smo prevažali vrtne potrebščine, športne rekvizite, počitniško prtljago, družinske pse in še marsikaj drugega. Seveda smo avto uporabljali tudi za naše različne službene poti, pa tudi za vsakodnevne običajne prevoze. Ko govorimo o uporabnosti, velja spomniti, da na ID.3 ne smemo pripeti prikolice - nerazumna zapoved tovarne glede na to, da malce večji ID.4 lahko vleče prikolico -, lahko pa na vlečno kljuko nataknemo kolesarski prtljažnik, kar smo storili večkrat. 

Odlične zmogljivosti in vozne lastnosti

ID.3 spada v novo generacijo električnih avtomobilov, ki novince v električni svet avtomobilov vsakič znova preseneti z vozniško uglajenostjo, pa tudi z zmogljivostmi. Podatek, da avto do 100 km/h rabi 9,6 sekunde, ne pove prav veliko o odlični odzivnosti, zelo zveznem pospeševanju in zabavni vozniški dinamiki. ID.3 je pri vseh hitrostih odziven in zelo poskočen avto, s katerim se lahko udobno vozimo z avtocestnim prometnim tokom, prehitevamo tovornjake, z užitkom nizamo gorske ovinke - ali enostavno in natančno parkiramo: zaradi majhnega obračalnega kroga in dobre vidljivosti iz avta je ID.3 odličen mestni avto.

Digitalna vozniška izkušnja

Vozniškemu udobju streže tudi dober položaj za volanom, dobra preglednost in značilna Volkswagnova enostavnost in logičnost upravljanja. Ko se naučimo, da je ročica oziroma stikalo menjalnika del okvira instrumentne plošče in ko se navadimo, da ID.3 ni treba zagnati s ključem ali gumbom - odpeljemo se namreč lahko takoj, ko sedemo v avto, saj je avto že pripravljen na vožnjo - je vožnja nadvse enostavna; celo tako enostavna, da se nam zdijo “štartne procedure” - ključ, kontakt, zavora, sklopka, zagon -  pri ostalih avtih povsem odveč. 

VW je z ID električno družino vpeljal povsem digitalizirano notranjost, ki jo sestavljata dva zaslona - manjši za volanskim obročem in večji na sredini armarturne plošče. Nad prikazom informacij nimamo večjih pripomb; ko se navadiš Volkswagnovih izbirnikov in bližnjic, te hitro postanejo domače in logične. Nad odzivnostjo uporabe nismo imeli pripomb, je pa nekajkrat multimedijski sistem “zmrznil” in postal neodziven. Predvsem se je to dogajalo v prvih mesecih našega testa, v zadnjih mesecih pa teh neljubih dogodkov ni bilo več. Vse do konca se nismo mogli navaditi na drsne površine za nastavljanje temperature in glasnosti radia, še zlasti zato, ker ponoči niso osvetljene. To je konstrukcijska napaka, ki jo pri Volkswagnu morajo popraviti. 

Digitalni vtis kakovosti?

Za nekaj pripomb in razlogov za razpravo so “krivi” tudi vgrajeni materiali in kakovost izdelave; marsikomu ta Volkswagnov električni minimalizem ni všeč in menijo, da bi si avto za toliko denarja zaslužil več žlahtnosti in oblikovne razburljivosti. Nekaterih med nami pa to ne moti; po enoletni uporabi so na primer vse sedežne površine še takšne, kot so bile nove, in pričakujemo, da bo ID.3 ostal svež in dovolj kakovosten tudi po več letih uporabe. Še nekaj velja zapisati o našem testnem ID.3: temno siva barva z bakrenimi nalepkami in platišči je na pogled res atraktivna, a tudi zelo hitro umazana, saj se na njej pozna vsako zrno prahu ali kapljica vode (pa še močno se greje v močnem soncu). Če ne želite nenehno prati vašega ID.3, ga izberite v kakšni drugi, svetlejši barvi. 
Kot smo v vmesnih poročilih že pisali, je naš ID.3 pro opremljen z bogatim naborom asistenčnih sistemov in zato zna učinkovito slediti avtu pred sabo, se natančno držati robnih cestnih črt, samodejno zavirati in prepoznavati prometne znake ter omejitve. Slednje počne celo preveč dosledno, saj ob vklopljenem prilagodljivem tempomatu zvesto sledi neobstoječim hitrostnim omejitvam - četudi jih na primer območju bivših cestninskih postaj že nekaj let ni več. 

Polnjenje doma in v službi

O naših izkušnjah s polnjenjem na polnilnicah v tujini - na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji - smo že podrobneje pisali. Večino poti pa smo prevozili v Sloveniji in se spoznali z različnimi možnostmi polnjenja akumulatorskega sklopa z elektriko.
Najbolj optimalno je polnjenje na električni polnilnici, ki jo ima AMZS na svoji poslovni stavbi na Dunajski cesti 128. Polnilnica ima nazivno moč 22 kW, a v našega ID.3 je izmenični električni tok tekel le z močjo 11 kW, saj toliko omogoča Volkswagnov vgrajeni polnilnik. Teoretično to omogoča napolnitev skoraj praznega akumulatorskega sklopa v petih urah. Če se je član uredništva zjutraj pripeljal v redakcijo Motorevije in ID. 3 priklopil na polnilnico, je bil po največ petih urah avto vedno povsem napolnjen in s tem pripravljen za vožnjo z dosegom od 250 do 330 kilometrov - odvisno od zunanje temperature.
Precej drugače poteka polnjenje na običajni 220-voltni vtičnici - praviloma na hiši, kajti v blokovskih garažah vtičnic praviloma ni - vsaj ne v garaži zgoraj podpisanega. 220 V vtičnica omogoča polnjenje s približno nekaj več kot 2 kW - odvisno od drugih porabnikov, ki so priključeni na isti vir energije. Večinoma smo avto polnili ponoči. V sedmih urah - od 22. ure do 5. ure - se je akumulatorski sklop napolnil s približno 15 kWh, kar je dovolj za približno 100 kilometrov vožnje.

Iskanje priključka

Seveda smo uporabljali tudi javne polnilne postaje. Omrežje javnih polnilnic je že precej razvejano,a vseeno polnjenje ni tako enostavno, kot bi morda pričakovali. Najbolj enostavno je polnjenje na odprtih javnih polnilnicah, kjer ne potrebujete drugega kot polnilni kabel, s katerim povežete polnilnico z avtom in polnjenje se začne brez kakršnekoli identifikacije. A takšnih polnilnic je relativno malo, včasih jih je tudi ob pomoči raznih aplikacij težko najti. A ko enkrat takšno polnilnico “odkrijete”, je zelo uporabna, njena glavna prednost pa je seveda brezplačno polnjenje z elektriko, tako da je vožnja, vsaj glede stroškov za gorivo, praktično brezplačna. Odprte javne polnilnice so nastale v okviru raznih subvencioniranih projektov, ki tudi določajo, do kdaj morajo takšne polnilnice delovati odprto in brezplačno.
Na drugih javnih polnilnicah je treba imeti za začetek polnjenja ustrezno identifikacijsko (in obenem plačilno) kartico. Kot smo že zapisali, je imel naš ID. 3 kartico sistema Moon charge, ki omogoča polnjenje na Moonovih polnilnicah, pa tudi na polnilnicah v sistemu Gremo na elektriko in hitrih polnilnicah z enosmernim tokom sistema Ionity. Napovedano je bilo, da bo v začetku leta 2022 omogočena njena uporaba tudi na Petrolovih polnilnicah, a ta obljuba še ni izpolnjenja. Tudi na polnilnicah Ionity Moon charge kartica ni delovala - celo ne na Ionity polnilnicah, ki jih je v sistem prispeval Moon charge - na primer v Radovljici. A tudi na polnilnici Moon se nam je zgodilo, da polnilnica ni prepoznala Moon kartice in polnjenje ni bilo omogočeno. Težave smo imeli tudi na  zmogljivih DC polnilnicah, ki jih je na nekaterih avtocestnih počivališčih postavil SODO. Včasih je sistem kartico prepoznal, večinoma ne in polnjenje ni bilo omogočeno. 
Med našo uporabo električnega ID. 3 smo ugotovili, da je zgolj ena kartica - v našem primeru Moon charge - bistveno premalo za zanesljivo polnjenje akumulatorskega sklopa. Treba je imeti več sistemov oziroma aplikacij - in seveda je treba biti vanje tudi prijavljen s podatki in zagotovilom plačila -, kajti le tako se vam ne zgodi, da parkirate ob polnilnici, a avta ne morete polniti, ker pač nimate ustrezne aplikacije oziroma kartice. 
Skrajni čas je, da se Slovenija pridruži iniciativi Evropske unije in Nemčiji pri omogočanju identifikacije in plačevanja električne energije na polnilnicah s kreditno in debetno kartico - tak sistem bi rešil številne težave in zagate voznikov električnih avtomobilov.
 

 

Draga električna mobilnost

Glavne poudarke in vtise našega enoletnega preskusa volkswagna ID.3 objavljamo v okvirčku na tej strani Motorevije, zato naj sklenemo naš enoletni test VW ID.3 z nekaj ugotovitvami. 
Električni avto ni za vsakogar; kdor ga nima možnosti polniti doma, bo le težko shajal z nenehnim pritiskom, kje in kdaj bo vsakodnevno polnil svoj avto - tudi zato, ker je polnjenje na številnih javnih polnilnicah omejeno na 2 ali 3 ure. Službena vtičnica je dobrodošla, ni pa zadostna rešitev za vse potrebe. 
Električni avti so predragi. Ko smo našega ID.3 lani prevzeli na test, je bila njegova cena 46.242 evrov; te različice Volkswagen nima več v ceniku, ima pa po opremi in zmogljivostih primerljivo različico ID.3 go, ki stane 43.824 evrov. Ne moremo mimo dejstva, da za nekaj manj denarja (43.400 evrov) dobimo prostornejšega cestnoterenskega tiguana z dizelskimi 200 konji, dosegom 1000 km, štirikolesnim pogonom in najbogatejšo opremo R-line. ID.3 v letu dni res ni zahteval nobenega vzdrževanja in stroškov (razen menjave pnevmatik), a vseeno lahko sklenemo: električna mobilnost je morda res ekološka, ni pa poceni. 

Električni avto ni za vsakogar

Poudarki enoletnega preskusa električnega ID.3

VW ID.3 je prostoren, okreten in vozniško prepričljiv družinski avto,

ob povprečni enoletni porabi energije 18,2 kWh/100 km ima ID.3 glede na zmogljivosti dokaj učinkovit električni pogon,

električni avto je smiseln, če ga lahko vsakodnevno polnimo doma,

če želimo na potovanjih polniti električni avto hitro (na hitrih polnilnicah), je energija zelo draga,

lastniki električnih avtov naj se oskrbijo z ustreznimi identifikacijskimi in plačilnimi sistemi (karticami, aplikacijami),

daljše poti oziroma potovanja zahtevajo veliko načrtovanja in precej več časa kot s klasičnimi avtomobili,

v letu dni ID.3 razen menjave pnevmatik za zimske ni zahteval nobenega vzdrževanja,

cene električnih avtomobilov so previsoke.