Test: Ford explorer 3.0 ecoboost plug-in-hybrid platinum

Če ne štejemo mišičastega mustanga, je novi cestno-terenski velikan explorer najdražji in najmočnejši Fordov avto pri nas. Na prostranih ameriških cestnih širjavah je že več kot 30 let med najbolj priljubljenimi cestnimi terenci, na naših cestah pa je petmetrski hibridni velikan novinec. Kako se obnese? 

Foto: najdražji in najmočnejši Fordov avto pri nas

Z explorerjem Ford evropskim in slovenskim kupcem ne ponuja le alternative velikim in prestižnim nemškim ter angleškim cestnim terencem, ampak tudi zamenjavo za ostareli enoprostorni galaxy, ki počasi odhaja iz Fordovih prodajnih salonov. Explorer je namreč sedemsedežnik, katerega cestno-terenska pojava ne zmanjšuje njegove prostorske uporabnosti in prilagodljivosti; ko ne rabimo vseh sedmih sedežev, je explorer lahko tudi zelo prostoren kombi, ki ob povsem zloženih sedežih v drugi in tretji vrsti ponudi 2,3 kubičnega metra tovornega prostora. S 506 centimetri dolžine in z več kot tremi metri medosne razdalje je explorer sicer krajši od Fordovega pick-upa rangerja, a je hkrati nekaj daljši celo od audija Q7. 

Ameriška podoba - in vsebina?

Podoba explorerja je ravno prav ameriška, da mimoidoči malce postanejo ob avtu; zaradi mogočne kromirane prepletene maske hladilnika smo dobili celo vprašanje, če je to eden od range roverjev. Morda explorer rabi še nekaj časa, da se navadimo njegove pojave na slovenskih cestah, a v njegovih potezah vendarle lahko prepoznamo Fordov oblikovalski jezik. 
To velja tudi za explorerjovo kabino in instrumentno ploščo, kjer najprej v oči pade pokončno postavljen zaslon multimedijske naprave v obliki računalniške tablice. Nisem prepričan, da se oblikovno tega ne bi dalo rešiti na bolj eleganten način, je pa tablica vselej v vidnem polju in na dosegu rok. Kot večina novodobnih fordov ima tudi explorer povsem digitalne merilnike, veliko število klasičnih stikal in gumbov za glavne upravljavske sklope pa je dokaz, da je bil zasnovan še v bolj analognih časih - kar nas seveda prav nič ne moti. 

Razkošje prostora

Explorer je prostorski velikan, v katerem bodo voznik in štirje odrasli sopotniki sedeli udobno in v razkošju usnjenega oblazinjenja (ki je vključeno v opremski paket platinum). V drugi sedalni vrsti, v kateri posamezne tri sedeže lahko pomikamo naprej in nazaj, ni nobenih težav s prostorom za noge ali glave, šesti in sedmi sedež v tretji vrsti pa sta primerna bolj za otroke kot odrasle, četudi je dostop do njiju zaradi odmičnih skrajnih sedežev v drugi vrsti dokaj udoben. Ko ju ne rabimo, ju s pritiskom na stikalo zložimo v prtljažno dno - in prtljažnik s 330 litrov povečamo na 635 litrov. Če prekucnemo še naslonjala treh sedežev v drugi sedalni vrsti, dobimo ogromen prostor z ravnim dnom, ki lahko služi kot prostor za kolesa ali celo kot priložnostna spalnica.
Ob izdatno (električno) nastavljivem voznikovem sedežu ni težko najti vozniško pravilnega in udobnega položaja za volanom, kljub velikim steklenim površinam pa vidljivost iz avta omejujejo njegove dimenzije. Brez zunanjih kamer bi bilo parkiranje takšnega velikana, ki v širino z ogledali vred meri več kot 2 metra, še bistveno težje, kot je sicer, ko je treba kakšen bolj tesen parkirni prostor tudi preskočiti in poiskati širšega. 

Hibridna zvijača  

Fordova odločitev, da explorerja na evropske ceste pošlje le s priključno-hibridnim pogonom, je bolj politična kot ekološka; trilitrski bencinski V6 z 257 kW ob masi 2,5 tone kljub pomoči 75 -kilovatnega električnega motorja in akumulatorskega sklopa s 13,6 kWh le težko označimo kot varčnega ali učinkovitega. Čeprav Ford obljublja do 42 km dosega zgolj na elektriko, je v realnosti ta le okoli 30 km; ko avto porabi vso elektriko, zmogljiv in poskočen bencinski šestvaljnik, ki navor na vsa štiri kolesa prenaša prek 10-stopenjskega samodejnega menjalnika, zahteva približno 10 litrov bencina na 100 km. V resnici to sploh ni veliko za avto, ki ima skupaj 336 kW (457 KM!) moči in kar 825 Nm navora. Bolj kot ekološki glasnik je explorer avtocestni vladar, ki do 100 km/h pospeši v le 6,1 sekunde in doseže največjo hitrost 230 km/h. 

Suverene zmogljivosti

Tudi sicer se explorer najbolje počuti na avtocesti, kjer njegove dimenzije ne pridejo do izraza. Na bolj zavitih cestah namreč ne more skriti svoje mase in ne najbolj natančnega ali komunikativnega volanskega mehanizma, zaradi česar deluje precej okorno in ne prav uživaško. Explorer pač ponuja drugačne vozniške užitke; od visokih in udobnih potovalnih hitrosti do suverenih zmogljivosti zunaj asfaltiranih cest, pri katerih pomaga samodejen in elektronsko nadzorovan štirikolesni pogon z nekaj zmogljivimi voznimi programi. Explorer je tudi odličen vlečni avto, saj z njim lahko vlečemo do 2,5 tone težak priklopnik, pri čemer si pomagamo z asistenčnimi sistemi za priklopnike, ki dopolnjujejo že tako ali tako bogat in učinkovit nabor najsodobnejših asistenčnih sistemov in varnostnih pomagal. 

(Skoraj) najdražji ford

Explorer je pri nas na voljo le z enim pogonskim sistemom in le v dveh bogatih opremskih različicah. Najdražji explorer, ki smo ga imeli na preskusu, z vštetim akcijskim popustom stane 78.100 evrov, kar se zdi veliko za Fordovega cestnega terenca iz Amerike, kjer ga lahko dobite že za 33.000 dolarjev. A v resnici explorer pri nas nima veliko tekmecev: podobno zmogljivi prestižni tekmeci so precej dražji, od ostalih pa se z njim po prostornosti lahko kosa le še Toyotin highlander. 

Pod črto ...

Explorer je zanimiv, a nenavaden avto, ki ga težko smiselno umestimo na slovensko mobilnostno sceno - (pre)velik, (preveč) zmogljiv, morda tudi predrag. A če se kdo navdušuje nad ameriškim dojemanjem avtomobilske svobode, explorerju le težko očita večjo napako … 

Všeč nam je +

prostorna kabina in prtljažnik, odlične zmogljivosti, vlečna zmogljivost

Ni nam všeč -

okornost, nedosledna izdelava, visoka cena

Tehnični podatki