Test: Dacia sandero 1.0 TCe 90 comfort

Vloga Dacie v avtomobilskem svetu, pa tudi v koncernu Renault, je jasno določena: ponudba avtomobilov s preverjeno tehniko po nizkih ali vsaj zelo sprejemljivih cenah. Velja to tudi za novi dacio sandero?

Ni več izjemno poceni, a še vedno dostopen

Začnimo pri ceni. Dacia sandero s trivaljnim bencinskim motorjem z litrom prostornine in z opremo comfort stane 12.590 evrov. Preskusni avto je imel še nekaj dodatne opreme, kar je avto podražilo za 1600 evrov na 14.190 evrov, kar je še vedno zelo zmerna cena za nekaj več kot štiri metre dolg avto, ki se odlikuje s prostorno potniško kabino in sprejemljivo velikim prtljažnim prostorom. Kljub še vedno sprejemljivi ceni pa to ni več izjemno poceni avto, čeprav se ponudba osnovne različice sandera še vedno začne s štirimestno številko v evrih. Za to sta vsaj dva razloga: prvi je prilagajanje razmeram na trgu, drugi je tehnika, ki jo ponuja novi sandero.

Sodobna osnova

Pri tehniki je prišlo do največjega odmika: če je v prejšnjih generacijah sandero temeljil na preverjeni tehniki, ki smo jo poznali iz starejših Renaultovih avtomobilov, je novi sandero narejen na najsodobnejši modularni koncernski osnovi z oznako CMF: na enaki osnovi sta narejena tudi novi renault clio kot tudi novi renault captur. S tem je sandero dobil sodobno podvozje, karoserija je vzvojno čvrstejša, omogočena je vgradnja sodobnih motorjev in menjalnikov, pa tudi različnih asistenčnih sistemov. S podvozjem je sandero naredil veliko korak naprej: avto je bolj stabilen, ima boljšo in natančnejšo vodljivost, čvrstejša karoserija pa se še posebej pozna na slabših cestah, saj avto tudi pri vožnji prek večjih lukenj deluje stabilno in trdno. Še zlasti pa velja izpostaviti bistveno bolje zatesnjeno potniško kabino, zato je vožnja bistveno tišja in prijetnejša. Vzmetenje je dokaj trdo, pri vožnji prek večjih grbin pa vzmeti in blažilniki niso najbolje usklajeni ter tedaj prenesejo tresljaje tudi na potnike, a brez nekdaj običajne zvočne spremljave vožnje koles čez večje grbine. Nagibanje avta v hitreje voženih ovinkih je zmerno, voznik na volanu tudi dokaj hitro začuti, kdaj avto želi zdrsniti prek prednjih koles, kar dokaj sunkovito, a učinkovito prepreči sistem za nadzor stabilnosti ESC.

Lahkokategornik

Preskusni sandero je poganjal trivaljni bencinski motor z litrom prostornine, za dovod zraka v motor pa skrbi turbinski polnilnik. S 67 kW (90 KM) je motor dovolj zmogljiv, da ima avto povsem solidne pospeške. K temu nedvomno pripomore tudi teža avtomobila 1170 kg, s čimer je sandero lahkokategornik. 160 Nm navora je dovolj, da je motor prijetno prožen in vozniku ni treba prav pogosto segati po ročici 6-stopenjskega ročnega menjalnika. Tudi pri menjalniku je novi sandero stopil v korak s časom, saj gre za sodoben menjalnik, pa tudi prestavna ročica ni več takšna kot v nekdanjih Renaultovih avtomobilih. Pri prestavljanju ni nobenih težav, čeprav nekaj več natančnosti ne bi škodilo. Malce več uglajenosti tudi ne bi bilo odveč pri povezavi sklopke, menjalnika in motorja, saj včasih ob prestavljanju pride do tresljaja, kar seveda vpliva na udobje v vožnji. Trivaljni motor, ki ima tudi filter trdnih delcev, svoje zasnove ne more skriti tudi s svojim glasom, pa tudi z uglajenostjo delovanja - še zlasti ob odločnejšem dodajanju plina. Avto je homologiran s kombinirano normno porabo 5,3 litra bencina na 100 km, a v vsakdanji uporabi je poraba med 6 in 7 litri goriva - naše testno povprečje je bilo 6,7 l/100 km.

Potniška kabina 408,8 cm dolgega avta je prostorna, saj je na prednjih sedežih dovolj prostora, pa tudi na zadnji klopi je prostora dovolj tako za kolena kot za glave potnikov. Prtljažni prostor povsem zadošča za vsakdanje potrebe: je dokaj kratek, ima kar precej visok nakladalni rob in nizko postavljeno dno. Naslon zadnje klopi je asimetrično deljen, ob njegovi prevrnitvi naprej pa v prtljažniku nastane kar visoka stopnica. Vrata prtljažnega prostora so dokaj lahka, njihovo zapiranje pa ni najbolj priročno, ker vdolbini za poteg vrat navzdol nista ergonomsko oblikovani.
Je pa v novem sanderu precej boljša voznikova ergonomija kot pri predhodniku. Volanski obroč je namreč dvojno nastavljiv - po višini in globini, voznikov sedež z zadostnim vzdolžnim pomikom, čvrstejšim oblazinjenjem in s tem bistveno boljšim udobjem je nastavljiv tudi po višini, tako da voznik lahko najde primeren položaj za z umetnim usnjem obdanim volanom. Upravljanje radijskega sprejemnika je še vedno po Renaultovem vzoru s posebnimi tipkami za volanom.

Velik korak naprej je novi sandero naredil pri povezljivosti oziroma digitalizaciji s sistemom Media display, ki vsebuje tudi navigacijo. Na sredini armaturne plošče je 8-palčni na dotik občutljiv podolgovat zaslon za prikaz različnih podatkov, pa tudi navigacije. Ob njem je tudi držalo za vpetje (pametnega) telefona.

Preskok

Kaj pa oblika avta? Tudi tu je sandero naredil velik preskok. S svojo obliko ali kakšno posebnostjo avto ne izstopa tako, da bi se vanj zaljubili na prvi pogled ali da boste z njim vzbujali zavistne poglede. Zadržal je osnovno silhueto s padajočo streho in malce samosvoje oblikovan pokrov prostora za motor, dobil pa spremenjeno masko med LED žarometoma, s čimer tudi dokazuje svojo sodobnost.

Armaturna plošča je sicer še vedno iz trde črne plastike, ki se v soncu kar močno blešči v vetrobranskem steklu, a plastično monotonijo armaturne plošče so razbili z vzdolžnim tekstilnim vložkom, enak vložek pa je tudi na naslonih vrat. Za prevračanje naslona zadnje klopi je treba potegniti vrvico, isofix sidrišča pa so brez oblog, ki omogočajo lažje vpenjanje otroških sedežev. Prednja varnostna pasova sta čvrsto vpeta - nimata nastavljive višine zgornje pritrditvene točke.

Z novim sanderom je Dacia naredila pomemben korak: z zasnovo je avto postavila ob bok drugim podobno velikim avtom v Renaultovi družini. To pa ne velja za njegovo opremljenost s sodobnimi asistenčnimi sistemi. Na voljo je zgolj s sistemom za samodejno zaviranje v sili, ki prepoznava le vozila, ne pa pešcev in kolesarjev, zaradi česar je (poleg odsotnosti sistema za ohranjanje smeri vožnje) sandero na EuroNCAP varnostnem preskusu dobil le 2 zvezdici. Bolje je opremljen z napravami za pasivno varnost - tako ima šest varnostnih mehov.

S paketom opreme comfort, v katerega sodijo tudi senzor za dež, prostoročna povezava telefona, ročna klimatska naprava, klasičen tempomat z upravljanjem na volanu, sandero stane 12.590 evrov, že omenjenih 1600 evrov doplačila pa vsebuje kovinsko barvo (460 evrov), rezervno kolo (120 evrov), vzvratno kamero z jasno sliko, zato priporočamo nakup (300 evrov), zagon motorja na tipko, prostoročno kartico za daljinsko centralno zaklepanje in parkirne senzorje za 320 evrov, samodejno klimatsko napravo za 210 evrov in zemljevid regije Adriatik za navigacijo, ki stane 190 evrov.

Pod črto

Za 14 evrskih tisočakov je dacia sandero primerna izbira za vse, ki želijo za zelo zmerno ceno nov avto sodobne zasnove za vsakdanje prevozne naloge, v zakup pa vzamejo skromno opremljenost z asistenčnimi sistemi.

 Všeč nam je + 

sodobna zasnova, prostornost v kabini, lahkotnost upravljanja, zelo zmerna cena

Ni nam všeč -

skromna opremljenost z asistenčnimi sistemi, dokaj trdo vzmetenje

Tehnični podatki