Pogovor: Jan Pancar pred novo tekmovalno sezono

Lani je bila osrednja pozornost slovenske motokrosistične javnosti usmerjena predvsem na Tima Gajserja in njegove izjemne dosežke, kar nekako v senci pa so ostali rezultati Jana Pancarja, ki je uspešno nastopal na dirkah svetovnega prvenstva v razredu MX2 in na koncu osvojil 28. mesto v skupnem seštevku prvenstva, ob tem pa je uspešno nastopal tudi v domačem prvenstvu in zanesljivo postal državni prvak v razredu MX2. Jan Pancar se že vneto pripravlja na novo tekmovalno sezono, ki se bo zanj začela že v začetku februarja.

Pancarjevi lanski dosežki niso ostali neopaženi, zato je pred novo sezono prišlo do velikih sprememb, saj bo letos vozil v novem moštvu.

Kako je prišlo do spremembe?

Po lanski sezoni sem dobil tri ponudbe za nastopanje v letošnji sezoni. Odločil sem se za ponudbo italijanskega moštva KTM Racestore MX2. Preskusil sem njihov motocikel znamke KTM, ki mi je ustrezal. Tudi sicer smo se zelo dobro ujeli in dobro sodelujemo. Sporazumevamo se v angleščini, a upam, da kmalu boljša tudi moja italijanščina. Oni mi zagotovijo ves material za treninge in dirke, jaz pa moram poskrbeti za telesno pripravo in priti na treninge in dirke. V moštvu sem edini voznik v razredu MX2, sicer pa moštvo skrbi še za enega voznika v evropskem prvenstvu v razredu do 125 kubikov.

Doslej ste vozili z Yamahinim motociklom, sedaj ste prestopili h KTM. Kakšne so razlike?

Razlike so kar precejšnje, predvsem pa se motocikla kar močno razlikujeta - eden je boljši v nekaterih lastnostih, drugi spet v drugih. Ugotovil sem, da mi KTM zaradi moje dokaj velike telesne višine bolj ustreza, saj ima nekoliko drugačno geometrijo okvirja in krmila, tako da se na motociklu bolje počutim in ga tudi lažje vodim. Razlika je tudi v motorju: Yamahin ima več navora, KTM več moči, zato je z njim lažje dobro štartati, kar pa je na dirkah zelo pomembno, kar sem izkusil tudi lani, ko sem na treningih dosegal dobre čase, na dirkah pa nisem najbolje štartal, zato sem veliko moči porabil za prehitevanja tekmecev.

Kako se pripravljate na novo sezono?

Zaradi študijskih obveznosti - po končani srednji strojni šoli sem se lani jeseni vpisal na strojno fakulteto v Ljubljani - zdaj največ pozornosti namenjam fizični pripravi in trikrat na teden treniram v fitnes studiu v Ljubljani, saj sem se preselil v Ljubljano, kjer bivam skupaj s študentskimi tovariši, s katerimi se tudi skupaj učimo, kar je zame zelo dobrodošlo. Trikrat sem bil tudi že na treningih z motociklom v Italiji - z moštvom, ki ima svoj sedež blizu Rima, se konec tedna dobimo na eni tamkajšnjih prog in opravimo dvodnevni trening. Moj trener je še vedno moj oče Igor. Seveda bi želel oditi na trening na Sardinijo tako kot številni moji tekmeci, a zaradi študijskih obveznosti, še zlasti obveznih vaj, tega ne morem storiti.

Nova sezona se bo hitro začela. Kje bo vaš prvi nastop?

Udeležil se bom druge in tretje dirke odprtega italijanskega prvenstva: 2. februarja v Ottobianu in 9. februarja v Mantovi, 29. februarja in 1. marca pa je že prva dirka svetovnega prvenstva v Matterley basinu v Angliji.

Boste nastopili na vseh dirkah svetovnega prvenstva ali zgolj na evropskih?

O tem se v ekipi še nismo odločili, saj so stroški za nastope zunaj Evrope zelo veliki, saj so dirke v Argentini, Indoneziji,… Po Evropi na dirke lahko z očetom potujeva z avtodomom, kar je najugodneje, saj imava tako vse pri roki. Dokončna odločitev bo odvisna tudi od rezultatov na uvodnih dirkah.

Kakšna so vaša pričakovanja?

Cilj je uvrstitev med prvih deset, na kakšni dirki tudi med prvih pet. Lani sem dokazal, da se zmorem peljati hitro, na treningih sem dosegal dobre čase, na dirkah pa je uvrstitev močno odvisna tudi od ritma dirkanja. Če dobro štartam in imam dober ritem v vožnji, lahko dosežem dober rezultat. Zavedam se, da bo letos konkurenca izjemno močna, saj je prišlo kar nekaj novih, zelo hitrih voznikov iz evropskega prvenstva, a sem prepričan, da se z njimi lahko enakovredno kosam. Rad bi vzbudil tudi pozornost tovarniških ekip, da bi lažje nadaljeval tekmovalno pot.

Katere proge vam bolj ustrezajo?

Vsekakor trde, pri čemer ni važno, ali so suhe ali blatnaste. Na mivki veliko treniram, a s tehniko vožnje še nisem tako daleč kot na trdi podlagi.

Združujete študij in dirkanje. Se bo oboje izšlo?

Zaenkrat se izide. Videl bom, kako bo med tekmovalno sezono. Imam status športnika in upam, da mi bo to pomagalo pri usklajevanju študijskih obveznosti in da bodo imeli profesorji posluh za moje športno udejstvovanje. Zavedam se, da tekmovalna kariera ne bo trajalo večno in da potrebujem ustrezno izobrazbo, zato bom poskušal vse, da študij tudi dokončam. A obenem vem, da moram motokrosu nameniti veliko pozornost, če želim uspeti in da imam sedaj takšno možnost in priložnost, ki je pozneje ne bo več. Še tri sezone lahko nastopam v razredu MX2, saj bom maja dopolnil 20 let. Moj cilj na športni poti pa je tudi jasen: rad bi postal svetovni prvak.

Ob koncu sezone vas spet čaka nastop v slovenski reprezentanci na dirki za pokal narodov, ki bo letos na Sardiniji. Kaj vam pomeni nastop v slovenskem dresu?

Upam, da bom zdrav in da bom uvrščen v reprezentanco. Lani sem nastopil poškodovan, a sem stisnil zobe, saj gre za moštveno dirko. Ni lepšega kot predstavljati svojo državo na dirki za pokal narodov, še zlasti, če so tudi tekmovalni cilji lahko visoko postavljeni. Če je v reprezentanci tudi Tim Gajser, so pričakovanja vedno velika.

Kako sodelujete s Timom, saj nastopata na istih dirkah?

S Timom se kar precej druživa, saj nastopava na istih dirkah in istih progah, tako da lahko izmenjava tudi izkušnje o linijah na določenih delih proge. Vsak njegov nasvet je dobrodošel. Se pa zavedam, da ima bistveno več obveznosti, seveda pa je tudi njegovo moštvo precej številčnejše.

Se rekreativno ukvarjate še s kakšnim športom - morda za popestritev priprav?

Poleti se kdaj zapeljem z gorskim kolesom za spust. Mika me, da bi spet zaigral golf, saj mi je ta šport zelo všeč. Z njim sem se ukvarjal kot otrok, saj je v Blatu pri Trebnjem manjše igrišče za golf, kjer sem lahko treniral, dosegel sem tudi nekaj kar vidnih tekmovalnih uspehov. Ukvarjal sem se tudi z rokometom in smučarskimi skoki, a na koncu sem se odločil za resno ukvarjanje z motokrosom, ker ponuja največ adrenalina in raznolikosti. Moj oče je bil sicer motokrosist, a ni z ničemer vplival na mojo odločitev. Ni mi žal, da sem se odločil za motokros.