1987
+386 1 530 53 53
Za Avto-moto zvezo Slovenije je dinamično obdobje, ki ga je poleg drugih družbenih in tehnoloških sprememb v zadnjem letu in pol zaznamovala tudi epidemija covida-19. Kaj je AMZS odnesel iz tega obdobja, smo povprašali predsednika Avto-moto zveze Slovenije Antona Breznika, ki konec leta zaključuje svoj drugi mandat na čelu ene največjih slovenskih nevladnih organizacij.
Čeprav epidemija še ni končana, lahko zdaj rečemo, da že vidimo odrešilno luč na koncu predora. Kako bi ocenili delovanje AMZS v tem času?
Ocenjujem, da smo se v AMZS hitro in uspešno odzvali, predvsem pa tudi v teh zahtevnih časih nismo pozabili na svoje temeljno poslanstvo – pomagati. Vseskozi zagotavljamo pomoč na cesti: ta storitev je bila ob prekinitvi obratovanja javnega potniškega prometa, s čimer so bila osebna prevozna sredstva edini način opravljanja naših bolj ali manj nujnih poti, ključna za ohranjanje mobilnosti. V času lanskega popolnega zaprtja države smo vsem delavcem v ključnih infrastrukturnih službah nudili brezplačno pomoč na cesti, zdravstvene delavke in delavce, ki so ostali brez prevoza, pa so naši zaposleni vozili v zdravstvene ustanove in domov. 2020 je bilo nenavadno leto tudi za šport, vseeno pa nas je naš najboljši motošportnik Tim Gajser razveselil z novim naslovom svetovnega prvaka. Da je šport ohranil svoj zagon v korona krizi, smo našim društvom oziroma organizatorjem dirk poleg sredstev, za katera se lahko vsako leto prijavijo prek razpisa za društva, za izvedbo dirk namenili še dodatna sredstva, s katerimi so lahko vsaj delno pokrili izpad prihodkov od vstopnin.
Epidemija je sicer močno prizadela gospodarstvo – tudi dejavnosti, povezane s storitvami, ki jih za svoje člane in druge udeležence v prometu opravlja AMZS. Za zdaj kaže, da se kriza AMZS ni pretirano dotaknila. Recept za uspeh?
Krize so bile in bodo. Vseskozi, še zlasti pa v krizah, se je treba osredotočiti na prepoznavanje problemov. Ne smeš se odzivati impulzivno in panično. Temu se lahko izogneš, če je organizacija že vnaprej pripravljena na potencialne krizne scenarije. Zelo pomembno je ostajati zvest svojemu poslanstvu, izvajati s tem povezane dejavnosti in aktivnosti ter hoditi po začrtani poti.
Ocenjujem, da smo v AMZS doslej uspeli premagovati zahtevne okoliščine in izzive tudi zato, ker smo pri odločanju zmerno konservativni in ne tvegamo preveč. Poleg tega nas je konkurenca vselej spodbujala, in tako je še dandanes, da izboljšujemo svoje produkte in storitve. Pomembno je tudi zavedanje, da uspešnosti organizacije ne odražajo le ekonomski kazalci. Treba je gledati širše in vedeti, kaj določene dejavnosti, ki jih izvajaš, prinašajo družbi kot celoti.
V času epidemije se je ponovno izkazalo, da je osebni avtomobil osnovni temelj osebne mobilnosti. A kljub temu na vrata trkajo nove oblike mobilnosti, pri kateri osebni avto naj ne bi več igral osrednje vloge. Je AMZS pripravljen na novo dobo mobilnosti?
Tako naša krovna organizacija FIA kot partnerski avtomobilski klubi že pospešeno izvajajo transformacijo svojih dejavnosti in storitev iz avtokluba v smeri mobilnostnega kluba. Enako velja za AMZS. Se pa moramo zavedati, da bo osebni avto v Sloveniji, vsaj še nekaj časa, najpomembnejše sredstvo osebne mobilnosti – poleg premalo učinkovitega javnega prometa moramo razloge za to iskati v zelo razpršeni poselitvi, ki so ovira temu, da bi alternative avtomobilu zaživele v večjem obsegu. V AMZS v sodelovanju s partnerji že razvijamo nove storitve na tem področju – z namenom, da bi bile naše poti varnejše, hitrejše, udobnejše, cenejše ter seveda okolju prijaznejše.
AMZS je letos predstavil novo storitev – pomoč na cesti za kolesarje. Je rast članstva, ki je preseglo število 80.000, morda posledica tudi teh novih poti?
Kolesarska industrija je zagotovo ena od zmagovalk epidemije covida-19. Kolesarjenje je vse bolj priljubljeno. In to ne le kot oblika rekreacije, temveč tudi kot način premagovanja krajših razdalj pri vsakodnevnih opravkih. Za razliko od zavarovalnic, ki zavarujejo vozilo, je za nas ključen član, ne glede, katero prevozno sredstvo uporablja. In ker vse več ljudi kolesari, je bila logična poteza, da našim članom pomagamo tudi takrat, ko so na poti s kolesom.
Uspehi slovenskih športnikov spodbujajo mlade, da se odločijo za športno pot – pred leti je bil velik naval otrok v smučarsko skakalne klube, trenutno so hit kolesarski klubi. Je podobno denimo v motokrosu? Ima AMZS v Timu Gajserju tovrsten magnet za mlade?
To, kar so Tim Gajser in drugi motošportniki naredili – ne le za slovenski motošport, temveč za prepoznavnost Slovenije kot države -, je neprecenljivo. S ponosom lahko rečem, da nas v tujini priznavajo kot veliko športno nacijo. Interes mladih je v zadnjih letih izjemen. To se kaže v povečanem zanimanju za motošportne in karting šole, motošportni dnevi so praktično v trenutku zapolnjeni, pa tudi na dirkah so startne rampe polne mladih nadobudnežev. Spodbudno je tudi, da so bili nekdaj mladi vozniki mnogokrat prepuščeni sami sebi, danes pa imamo uspešne motošportne šole, ki jih vodijo nekdanji ali še aktivni vrhunski tekmovalci. Naloga nas kot krovne športne zveze je, da skupaj z društvi in klubi soustvarjamo okolje, v katerem bodo imeli mladi spodbudne in optimalne razmere za športno rast. Še en velik izziv je infrastruktura, ki jo je v Sloveniji premalo, zato mnogi, ki se želijo ukvarjati z motošportom, četudi zgolj rekreativno, nimajo ustreznih in varnih površin, kjer bi to lahko počeli.
Pomemben cilj, ki ga imamo v novi petletni Strategiji AMZS za dvig prepoznavnosti motošporta, je tudi organizacija dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu v Sloveniji.
Kot predsednik AMZS aktivno delujete tudi v mednarodnih organih in povezavah AMZS s tujino. Kako močan igralec je majhna Slovenija v tujih krogih? Nas tuji partnerji slišijo in poslušajo?
Z aktivnim delom v organih mednarodne avtomobilistične zveze FIA in mednarodne motociklistične zveze FIM si Slovenija in AMZS utrjujeta ugled, na ta način pa tudi soustvarjamo politiko prihodnosti mobilnosti in motošporta. Četudi se uvrščamo med manjše klube, nikakor nismo le izvajalci politik, temveč jih soustvarjamo ali pa celo drugi klubi naše projekte prenašajo v svoje okolje. Tak primer je naš izbor najboljšega mladega voznika in voznice Slovenije Najboljši za volanom, ki ga že izvajajo tudi v drugih državah. Tovrstno sodelovanje in prenos dobrih praks je ena največjih dodanih vrednosti naše vpetosti v mednarodne povezave. Eden od primerov takšnega sodelovanja je tudi sofinanciranje nekaterih projektov, kot so testi pnevmatik in testi otroških varnostnih sedežev, ki si jih manjši klubi nikakor ne bi mogli privoščiti, so pa zelo pomembni za napredek na področju prometne varnosti. Ob tem moram izpostaviti, da so v organih FIA in FIM poleg mene zelo aktivni tudi drugi predstavniki AMZS. Prav pred kratkim je bil AMZS izvoljen v upravni svet (Management Council) FIA regije I, naša vodja mednarodnega sodelovanja je postala podpredsednica regionalnega združenja klubov COFO pod okriljem FIA regije I.
Konec letošnjega leta vam poteče že drugi mandat na čelu AMZS. Ali nameravate kandidirati tudi za tretji mandat? Ste si že začrtali kakšen program delovanja? V katero smer se naj razvija AMZS v naslednjem obdobju?
Lahko potrdim, da sem se že odločil za kandidaturo za tretji mandat predsednika AMZS. Avto-moto zveza Slovenije je na letošnji januarski skupščini sprejela novo petletno strategijo, ki je nastala v sodelovanju z vsemi deležniki, ki smo na tak ali drugačen način vključeni v to zgodbo – društva oziroma naše članice, funkcionarji, strokovne službe Avto-moto zveze Slovenije in AMZS d.d. Ključna usmeritev bo še naprej strokovno in profesionalno delo, skrb za našega člana in stranko, povezovanje z vsemi, s katerimi lahko prispevamo k boljšemu jutri, ter ohranjanje zaupanja in negovanje dobrih odnosov, saj bomo le na ta način kos izzivom, ki so pred nami. Zelo pomemben del aktivnosti bo namenjen našim društvom, da jim pomagamo pri izzivih, povezanimi z družbenimi in tehnološkimi spremembami, da dobijo nov zagon delovanja na lokalni ravni in da v društva privabimo mlade in aktivne člane.
