Z avtomobilskim vozniškim dovoljenjem za krmilo motornega kolesa

Avto-moto

V žarometu: Nova pot do osebne mobilnosti?


Motorno kolo je lahko učinkovito, okretno in cenovno dostopno prevozno sredstvo. Izkušnje iz tujine kažejo, da zlasti v večjih mestih, ki jih pestijo gost promet, zastoji in pomanjkanje parkirnih mest, množičnejša uporaba motornih koles lahko zmanjša število osebnih avtomobilov na cestah, s tem pa tudi gnečo. Naš sistem vozniških dovoljenj ne dovoljuje vožnjo motornega kolesa z opravljenim vozniškim dovoljenjem za avto kot ponekod v tujini, kar je za marsikoga prevelika ovira, da bi sedel na motor. Bi sprememba takšne ureditve prinesla spremembe v mobilnost Slovencev?

Kdor je že bil kdaj v kakšnem od italijanskih mest, je na ulicah zagotovo opazil veliko število lahkih motornih koles in skuterjev; z njimi se vozijo vsi - mladi, stari, ženske in moški -, če jim le vreme dopušča. V nekaterih azijskih deželah je motorno kolo za marsikoga edino prevozno sredstvo. Pri naših zahodnih sosedih ima ljubezen do motornih koles dolgo zgodovino, saj so bila cenena motorna kolesa in skuterji za marsikaterega prebivalca Italije včasih edino prevozno sredstvo.

Pri nas le mopedi

V Sloveniji sedanja prometna ureditev z izpitom B kategorije dovoljuje vožnjo koles z motorjem oziroma mopedov, a imajo ti mopedi oziroma kolesa z motorjem omejeno moč motorjev in največjo hitrost vožnje: naš zakon pravi, da delovna prostornina takšnega kolesa z motorjem ne sme presegati 50 kubičnih centimetrov ali moči 4 kW, največja dovoljena hitrost pa je omejena na 45 km/h. Kolesa z motorjem oziroma mopedi so pri nas sicer priljubljeni, a le pogojno uporabni kot sredstvo vsakodnevne mobilnosti, saj so prepočasni za mestne vpadnice, hitre ceste in avtoceste.

Rešitev, ki je dodobra uveljavljena v marsikateri državi, so motorna kolesa s prostornino motorjev do 125 kubičnih centimetrov; takšna motorna kolesa so še vedno lahka in okretna, a dovolj zmogljiva in hitra, da lahko držijo (varen) korak z ostalim prometom na večini ulic, cest in hitrih cest. Kjer je je mogoče z izpitom B kategorije voziti takšna motorna kolesa, so se uveljavila kot priljubljen nadomestek avtomobila.

Ne spreglejte: Kaj je pokazala anketa o vožnji motornega kolesa z izpitom B kategorije?

Bi možnost vožnje motornega kolesa s prostornino do 125 kubičnih centimetrov z vozniškim dovoljenjem B kategorije prepričalo slovenske voznike v nakup in uporabo motornih koles? Rezultati naše ankete kažejo, da so slovenski vozniki naklonjeni tej ideji, a ne povsem brezpogojno. Kaj je še pokazala anketa v kateri je sodelovalo kar 2212 ljudi?

Prepričani smo, da bi bila možnost vožnje lahkega motornega kolesa brez dolgotrajnega in dragega postopka pridobitve novega vozniškega dovoljenja lepo sprejeta - in tudi koristna.

Dolga in draga pot do vozniškega dovoljenja A kategorije

Pri nas kaj takšnega ni mogoče, saj je treba za vožnjo motornega kolesa z motorjem do 125 kubičnih centimetrov pridobiti vozniško dovoljenje A1 kategorije - ne glede na to, da že imate vozniško dovoljenje B kategorije. V praksi to pomeni, da morate (ponovno) opraviti teoretični izpit iz cestno-prometnih predpisov in zdravniški pregled (če je od zadnjega zdravniškega pregleda minilo več kot tri leta). Le izpit iz prve pomoči, ki ste ga opravljali ob pridobitvi izpita B kategorije, velja neomejeno, zato ga ni treba še enkrat opravljati. Po opravljenem teoretičnem izpitu je treba odpeljati predpisan program voženj v prometu, ki traja najmanj 20 ur, nato pa opraviti še končno izpitno vožnjo pred komisijo izpitnega centra. Vse skupaj stane najmanj 700 evrov in vzame kar nekaj časa. Kot lahko razberemo iz odgovorov anketirancev v naši anketi o tej temi, je visoka cena pridobitve vozniškega dovoljenja velika ovira pri odločanju za mobilnost na dveh kolesih.

Pri nas doslej proti

Zakaj ne bi spremenili našega sistema in omogočili vsem imetnikom vozniških dovoljenj B kategorije, da lahko brez opravljanja novega izpita vozijo tudi (lahka) motorna kolesa? Doslej so bili odgovorni proti takšni možnosti. Odgovor Ministrstva za infrastrukturo na podobno vprašanje je bil pred nekaj leti takšen: “Avtomatično priznavanje pravice do vožnje motornega kolesa kategorije A1 z vozniškim dovoljenjem kategorije B je tudi predvsem iz varnostnega vidika nesprejemljivo, kajti tehnika vožnje in obvladovanje motornega kolesa se bistveno razlikuje od tehnike vožnje osebnega avtomobila oziroma motornega vozila B kategorije. Glede na podatke statistike je največji delež prometnih nesreč (s smrtnim izidom in težjimi telesnimi poškodbami) povzročenih z motornimi kolesi pri starosti voznikov od 18 - 34 let. To pa je ravno starost primerna oz. ustrezna za vožnjo vozil A1 kategorije. Zato je z ZVoz (zakonom o voznikih, op. p.) določeno postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles A kategorije (brez omejitev), in sicer preko kategorije A1 in A2 (pri tem je treba zadostiti pogojem kot so ustrezna starost, ustrezne izkušnje z vožnjo motornih koles in dodatno opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita ustrezne kategorije). Poleg tega obstaja tudi razlika med kolesi z motorjem (AM kategorije, ki jo lahko vozi imetnik vozniškega dovoljenja B kategorije), katerega hitrost je konstrukcijsko omejena na 45 km/h in motornimi kolesi kategorije A1, katerih hitrost lahko presega 100 km/h.”

Vaja dela mojstra

Z Ministrstvom za infrastrukturo se seveda strinjamo, da se tehnika vožnje in obvladovanje motornega kolesa bistveno razlikujeta od tehnike vožnje avtomobila in da je 100 km/h na motornem kolesu nekaj povsem drugega kot 45 km/h, kolikor zmorejo mopedi, ki jih lahko vozimo z vozniškim dovoljenjem B kategorije. A po drugi strani naj bi vozniki avtomobilov z veljavnim vozniškim dovoljenjem dobro poznali cestno-prometne predpise in prometno ureditev, zato ni pravega razloga, da morajo za pridobitev vozniškega dovoljenja A1 kategorije ponovno skozi celoten postopek pridobitve vozniškega dovoljenja.

Zakaj ne bi - kot v marsikateri drugi državi - omogočili pridobitev vozniškega dovoljenja A1 tako, da bi se moral kandidat udeležiti nekaj ur vožnje pod nadzorom inštruktorja v prometu ali da bi opravil tečaj varne vožnje? Vse skupaj bi bilo precej ceneje - in hitreje - od sedanjega postopka pridobitve dovoljenja. Pogosto v razpravah o tej temi slišimo tudi argument, da pri nas nimamo tradicije lahkih motornih koles kot ponekod v tujini. A tudi v Nemčiji, na primer, je niso imeli, pa so pred dvema letoma uvedli to možnost, vendar z določenimi varovalkami: vozniško dovoljenje kategorije A1 lahko pridobijo vsi vozniki z vozniškim dovoljenjem B kategorije, ki se udeležijo šole vožnje, ki jo sestavljajo 4-krat po 90 minut teoretičnega pouka in 5-krat po 90 minut praktičnih vaj v prometu. Kandidati morajo imeti pred tem vozniško dovoljenje B kategorije najmanj 5 let, morajo pa biti stari več kot 25 let.

Rezultat nemške spremembe predpisov je bil hitro viden: med januarjem in septembrom 2020 se je prodaja motornih koles s prostornino do 125 kubičnih centimetrov v Nemčiji povečala za 67 odstotkov, prodaja skuterjev med njimi pa kar za 90 odstotkov.

A menimo, da bi s skrbno zasnovanim sistemom dodatnega šolanja in vozniških vaj - v avtošolah ali na tečajih varne vožnje - za krmilo lahkih motornih koles nedvomno lahko sedli varni in spretni vozniki.

Mobilnost brez avtomobila

Prometni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z motoristi - med njimi so tudi AMZS inštruktorji varne vožnje - sicer poudarjajo, da vožnja motornega kolesa od voznika zahteva dosti več spretnosti kot vožnja avtomobila in da se le z vajo motoristi naučijo varnega obvladovanja svojega motorja ter izognejo prometnim pastem, ki so za motoriste še posebno nevarne. A menimo, da bi s skrbno zasnovanim sistemom dodatnega šolanja in vozniških vaj - v avtošolah ali na tečajih varne vožnje - za krmilo lahkih motornih koles nedvomno lahko sedli varni in spretni vozniki. Z nekaj dodatnimi pogoji - minimalno predpisano starostjo in zahtevo, da takšno vozniško dovoljenje lahko pridobijo le tisti, ki avto vozijo že nekaj časa - bi še dodatno zmanjšali nevarnost, da v promet z motornimi kolesi pridejo neizkušeni vozniki.

Glede na informacije, da Ministrstvo za infrastrukturo že razmišlja v tej smeri, se nam morda v prihodnosti res obeta dodatna možnost za vsakodnevno osebno mobilnost. Prepričani smo, da bi bila možnost vožnje lahkega motornega kolesa brez dolgotrajnega in dragega postopka pridobitve novega vozniškega dovoljenja lepo sprejeta - in tudi koristna.

Kako je to urejeno v nekaterih evropskih državah? Od dodatnih ur vaj do tehničnih omejitev ...

Italija: motorna kolesa s prostornino do 125 kubičnih centimetrov lahko vozijo vsi lastniki vozniškega dovoljenja za avtomobile.
Španija: lahka motorna kolesa (prostornina motorja do 125 cm3, največja moč do 11 kW) lahko vozijo vsi imetniki vozniškega dovoljenja B kategorije, ki imajo tega najmanj 3 leta.
Belgija: lahka motorna kolesa lahko vozijo vsi vozniki z vozniškim dovoljenjem za avtomobile, ki so tega opravili med leti 1967 in 1988.
Luksemburg: lahka motorna kolesa lahko vozijo vsi imetniki vozniškega dovoljenja B kategorije, izdanega pred 1. 7. 1977.
Norveška: lahka motorna kolesa lahko vozijo vsi imetniki vozniškega dovoljenja B kategorije, izdanega pred 1. 4. 1979.
Francija: lahka motorna kolesa lahko vozijo vsi imetniki vozniškega dovoljenja B kategorije, izdanega med leti 1955 in 2013 ali tisti, ki imajo 5-letne izkušnje pri vožnji avtomobila ali pa opravijo 3- do 7-urni tečaj vožnje.
Avstrija: lahka motorna kolesa lahko vozijo vsi imetniki vozniškega dovoljenja B kategorije, ki imajo tega najmanj 5 let in ki opravijo najmanj 6-urni praktični tečaj vožnje.
Poljska: lahka motorna kolesa (prostornina motorja do 125 cm3, največja moč do 11 kW) lahko vozijo vsi imetniki vozniškega dovoljenja B kategorije, ki imajo tega najmanj 3 leta.
Slovaška: lahka motorna kolesa lahko vozijo vsi imetniki vozniškega dovoljenja B kategorije, a le motorna kolesa s prostornino do 125 cm3 in brezstopenjskim menjalnikom (variomat).

 

Ključne besede


Prometna varnostmotoristiVozniško znanjeV žarometuvozniške sposobnostiprometvozniški izpitvozniška usposabljanja