Pred začetkom šolskega leta: električna nevarnost

V ponedeljek 2. septembra bodo naše ulice, pločnike, ceste, dvorišča, parkirišča in avtobusne postaje znova preplavili otroci - začenja se namreč novo šolsko leto. Vsako leto pri AMZS opozarjamo voznike na ponovno prisotnost otrok v prometu, letos pa jih posebej opozarjamo na še eno nevarnost - številni otroci se bodo na pot v šolo zapeljali z novimi prevoznimi sredstvi, ki jih vozniki še nismo vajeni - in za katera sploh ni jasno, kje in kako se lahko vozijo.

Nobeno prevozno sredstvo v teh časih ni deležno tolikšne pozornosti kot električni skiroji: z njimi se ukvarjamo mediji, o njih govori policija in razpravlja politika. Električne skiroje javnosti predstavljajo kot rešitelje mobilnostnih, ekoloških in parkirnih urbanih zagat ali pa jih kot glasnike delitvene ekonomije razglašajo za naslednjo veliko poslovno priložnost. Skokovito povečanje števila električnih skirojev na cestah pa je prineslo le malo od naštetega, zato pa bistveno več težav. Te se začnejo že pri osnovnem vprašanju: kakšna prevozna sredstva so sploh električni skiroji in kam sploh spadajo?

Mobilnost (prvega) šolskega dne: ne pozabi čelade, ne "švigaj" med pešci in avtomobili

Električni nebodigatreba?

Da je trg oziroma razvoj pri vprašanju električnih skirojev in električnih koles znova prehitel zakonodajo, smo v Motoreviji že pisali. Trenutno veljavna prometna zakonodaja namreč ne upošteva in tudi ne prepoznava značilnosti in posebnosti električnih skirojev, zato tudi nihče ne ve, kako se je treba z njimi varno voziti. Po sedanji zakonodaji električni skiroji namreč spadajo med posebna prevozna sredstva, ki jih poganja motor (v tem primeru električni), uporaba teh pa v cestnem prometu ni dovoljena. Kam torej lahko zapeljemo z električnim skirojem? Če zakon beremo strogo, nikamor!

A na kolesarskih stezah, mestnih ulicah in pločnikih je vseeno videti vse več električnih skirojev - in še več jih bo v prihodnje. Trenutno prometni deležniki - tudi policisti - upoštevajo nekakšen tihi dogovor, po katerem so električni skiroji izenačeni s kolesi in po katerem se z njimi lahko vozimo po kolesarskih stezah in po pločnikih po enakih pravilih kot s kolesi. O vsem ostalem - od (svetlobne) opreme električnih skirojev do starostnih ali hitrostnih omejitev - v zakonu ni niti besede.

Ali otroci smejo na električni skiro?

Električne skiroje z veseljem in v vse večjem številu uporabljajo tudi otroci. Z gotovostjo lahko predvidevamo, da se bo marsikateri šolar z njim pripeljal tudi v šolo. Vendar pa: se otroci sploh lahko vozijo z električnimi skiroji? V trenutno veljavni zakonodaji ne najdemo odgovora na to vprašanje: za uporabo posebnih prevoznih sredstev - tudi tistih z motorjem - ni predpisana najmanjša starost, pa tudi ne kakršenkoli drug pogoj glede usposobljenosti voznika.
Še več: če sledimo črki zakona, ki navadne skiroje (na nožni pogon) uvršča med posebna prevozna sredstva, električne skiroje pa med posebna prevozna sredstva, ki jih poganja motor, pridemo do ugotovitve, da se lahko z navadnimi skiroji samostojno v prometu vozijo le otroci z najmanj osmimi leti starosti, ki imajo opravljen kolesarski izpit, z električnimi skiroji pa se lahko vozijo vsi - a ne v cestnem prometu. A ker policisti dopuščajo vožnjo električnih skirojev po kolesarskih stezah in pločnikih, bi morali to dovoliti tudi otrokom - ne glede na starost in kolesarski izpit?

“Zasledujmo načelo varnosti!”

O teh težavah in izzivih smo se v sklopu AMZS prometno-varnostnega dne v AMZS centru varne vožnje na Vranskem pogovarjali s prometnim inšpektorjem iz Policijske uprave Celje Edijem Baumkirherjem, ki pravi, da policija pozorno spremlja razvoj novih oblik mobilnosti in da je seznanjena s težavami, ki jih v cestni promet prinašajo električna kolesa in električni skiroji. A policisti morajo za varnost na cestah skrbeti na podlagi ustrezne zakonodaje, ki pa teh novih oblik mobilnosti ne zajema, zato so pogosto prepuščeni lastni presoji. “Dokler ne bo zakonodaja natančno urejala vseh vidikov novih oblik mobilnosti, bomo policisti zasledovali načelo varnosti in takšen promet urejali tako, da bo varen za vse udeležence v prometu,” pravi Edi Baumkirher.

“Pri električnih skirojih predlagamo, da se zakonodaja nasloni na pravila za kolesarje. Nenazadnje so električni skiroji enako hitri kot kolesa in zavzemajo približno enak prostor na cesti,” še dodaja Edi Baumkirher. Kolesarska zakonodaja je po besedah policijskega inšpektorja primerna tudi za urejanje prometa električnih skirojev, ki jih vozijo otroci:

Otroci se pri opravljanju kolesarskega izpita prvič srečajo s prometno ureditvijo in prometnimi pravili. Ker se tudi z električnimi skiroji vozijo v prometu, morajo poznati enaka pravila. 

Bo zaradi električnih skirojev na cestah, pločnikih in kolesarskih stezah kaj več policistov? Bodo ti na primer lovili voznike električnih skirojev, ki prehitro švigajo med pešci? Policijski inšpektor Edi Baumkirher odmaja z glavo in pove že znano dejstvo: “Prometnih policistov je seveda premalo, da bi lahko učinkovito nadzorovali še pločnike in kolesarske steze ter oprezali za električnimi skiroji. Pri otrocih morajo svoje narediti tudi starši in skrbniki. Če morajo imeti otroci na kolesu na glavi čelado, naj starši poskrbijo, da jo imajo tudi na električnem skiroju.”

Pomanjkljiv predlog novele zakona o varnosti cestnega prometa

Ministrstvo za infrastrukturo je pred poletjem že pripravilo novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Ta naj bi med drugim jasneje uredila pravila ravnanja za uporabnike električnih posebnih prevoznih sredstev, kamor spadajo električni skiroji. A predlog novele zakona je pomanjkljiv, nepopoln in premalo natančen.

Predlog novele zakona dovoljuje vožnjo posebnim prevoznim sredstvom, kamor spadajo tudi električni skiroji, na prometnih površinah za pešce in kolesarskih površinah, pri čemer pa morajo vozniki prilagoditi hitrost vožnje površini, na kateri se gibajo. Na površinah za pešce to pomeni hitrost pešca, na površinah za kolesarje pa hitrost, ki je dovoljena tudi za kolesarje - na kolesarskih stezah je to na primer 25 km/h. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo električna posebna prevozna sredstva uporabljati tudi desni rob smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 km/h.

Predlog novele zakona predpisuje tudi obvezno svetlobno opremo - tudi električni skiroji bodo morali imeti spredaj žaromet za osvetljevanje ceste, zadaj rdečo pozicijsko svetilko, ob straneh pa oranžne ali rumene bočne odsevnike.

Predlog novele zakona tudi prepoveduje udeležbo v prometu električnim skirojem, ki jih motor poganja hitreje od 25 km/h.

V predlagani noveli zakona, ki naj bi jo poslanci državnega zbora sprejeli do konca leta, so tudi globe za kršitelje predlaganih novih pravil. Voznik električnega skiroja, ki bo na površinah za pešce vozil s preveliko hitrostjo, bo na primer kaznovan z globo 40 evrov.

Kaj manjka v predlagani zakonski ureditvi?

Kljub temu, da novela zakona predlaga, da se tudi za voznike električnih skirojev uporabljajo predpisi, ki veljajo za pešce in kolesarje, bi bilo treba to področje urediti precej natančneje. Za primer si lahko ogledamo zakonske spremembe, ki od konca letošnjega junija veljajo v Nemčiji in ki precej natančneje urejajo promet z električnimi skiroji. Glavni poudarki nemške zakonske rešitve so:

Tudi nemška rešitev ni idealna in je že deležna številnih kritik, a velja izpostaviti nekaj pomenljivih razlik v primerjavi z našim predlogom sprememb. Za razliko od Nemcev bomo pri nas tudi v prihodnje dopustili vožnjo električnih skirojev na površinah za pešce, a z omejeno hitrostjo, ki ne sme presegati hitrost pešcev (kar je približno 5 km/h). Težava je seveda v učinkovitem nadzoru hitrosti: bodo policisti z radarjem merili tudi promet na pločnikih?

V Nemčiji mlajši od 14 let ne smejo stopiti na električni skiro, pri nas pa zakon ne določa minimalne starosti. Za vožnjo z električnimi skiroji naj bi veljala pravila za kolesarje, ki določajo tudi minimalno starost in kolesarski izpit za samostojno udeležbo kolesarjev v prometu, a ne bi škodila bolj natančno postavljena merila za udeležbo električnih skirojev v prometu.

V našem predlogu zakona ni nobenega določila o tehnični ustreznosti električnih skirojev. Ti bodo morali biti sicer opremljeni s svetlobnimi telesi, to pa je vse. Kaj pa zavore? Nemški zakon jih predpisuje (in to neodvisni zavori spredaj in zadaj), prav tako pa predpisuje, da morajo biti skiroji ustrezno homologirani. Vsekakor bi veljalo razmisliti o strožjem nadzoru prodaje električnih skirojev na našem trgu; skiroji, ki brez težav dosežejo hitrosti 25, 30 ali več km/h, bi morali imeti preverjeno učinkovite zavore, sicer bo v prihodnosti še več nesreč in poškodb.

Nemški predpisi od lastnikov električnih skirojev zahtevajo tudi, da imajo obvezno škodno zavarovanje. Bi o tem morali razmišljati tudi pri nas?

Pretirana zaskrbljenost?

Se mediji preveč ukvarjamo z električnimi skiroji, električnimi kolesi in ostalimi novimi oblikami mobilnosti? Bodo ti na cestah, pločnikih in kolesarskih stezah res povzročili prometno-varnostni kaos? Izkušnje iz tujine, kjer že razmišljajo o omejitvah, prepovedih in strožjem nadzoru, pravijo, da zaskrbljenost ni odveč. O prvih primerih poškodb pri vožnji z električnimi skiroji poroča tudi naša zdravstvena stroka, na naših družabnih omrežjih pa tudi že lahko zasledimo vse več prigod bližnjih srečanj električnih skirojev s pešci in kolesarji. Če upoštevamo še dogajanje na trgu, ki beleži skokovito rast prodaje električnih skirojev, in pojav prvih ponudnikov izposoje električnih skirojev v slovenskih mestih, bi bilo neodgovorno pojav novih oblik mobilnosti označiti le za minljivo modno muho. Jesen in zima bosta s cest in pločnikov sicer pospravila veliko električnih skirojev, a prihodnjo pomlad se bodo vrnili - v še večjem številu. Velja se pripraviti nanje.

V znamenju električnih koles in skirojev

Foto: Prometno-varnostni dan v AMZS centru varne vožnje Vransko

Vožnja z električnimi kolesi in skiroji je zabavna in hitra, a lahko je tudi zelo nevarna. AMZS se je zato odločil, da letos pred začetkom novega šolskega leta v sklopu kampanje Še 365 dni! otroke (in tudi njihove starše) opozori na pasti vožnje novimi prevoznimi sredstvi, ki jih bodo otroci uporabljali na poti v šolo in v prostem času. V ta namen je AMZS sredi avgusta v AMZS centru varne vožnje na Vranskem pripravil za otroke, ki so pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje v počitniškem varstvu, prometno-varnostni dan.

Mladi obiskovalci, ki so bili pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje v počitniškem varstvu, so se s kolesi in skiroji preizkusili v spretnostni vožnji po poligonu, se vozili z električnimi trial motorji, risali, barvali in izdelovali posebne registrske tablice za svoje skirojčke, zaplesali in zapeli, se postavili na glavo v prevračalniku, predvsem pa so dokazali, da o prometni varnosti veliko vedo. “Na cesti moramo biti pozorni na druge udeležence v prometu, med vožnjo s kolesom in skirojem ter rolerji moramo vedno nositi čelado, pa tudi ščitnike za komolce in kolena,” so naštevali prometnemu inšpektorju policijske uprave Celje Ediju Baumkirherju, ki je na Vransko prišel preveriti, ali otroci vedo, kako se obnašati v prometu. 

Odštevanje do začetka šole

AMZS je v drugem delu kampanje Še 365 dni! v različnih slovenskih krajih v sodelovanju z avto-moto društvi Izlake, Šmartno ob Paki, Dravograd, MTT Maribor in Lukovica ter s policijo pred začetkom novega šolskega leta že četrto leto zapored opozoril, da se otroci vračajo na šolske poti, hkrati pa izpostavil, da je treba za njihovo varnost skrbeti vse dni v letu, torej vseh 365 dni, ne le ob začetku pouka.