Slovenija, obljubljena dežela za avtodomarje?

Potovanja z avtodomi so predvsem zaradi nomadske svobode in vrnitve k naravi vse bolj priljubljena. Slovenija je dolgo veljala zgolj za tranzitno deželo turistov, a s pestro ponudbo naravnih znamenitosti, kulinarike in zgodovine tudi naša dežela postaja končna destinacija gostov z avtodomi. Preverjali smo, kako dobrodošli so karavaning turisti pri nas - tudi na parkiriščih trgovskih centrov oziroma trgovin.

V Sloveniji se radi pohvalimo z aktivnimi življenjskim slogom in povezanostjo z naravo. Veliko družin počitnice preživlja v raznovrstnih počitniških vozilih in s tega vidika je naša dežela svojevrsten evropski fenomen, saj spadamo v evropski vrh po številu avtodomov na prebivalca. Pri nas je namreč registriranih približno 5500 avtodomov. Smo narod kampiranja in v preteklosti je velik del sindikalnega turizma slonel na kolesih počitniških vozil, predvsem bivalnih prikolic. Poleg tega pa imamo še lastno tovarno počitniških vozil: Adria Mobil iz Novega mesta spada med največje izdelovalce avtodomov, prikolic in mobilnih hišk v Evropi. Karavaning tradicijo torej imamo, raziskali pa smo, kako je Slovenija prijazna do domačih in tujih turistov, ki počitnikujejo oziroma potujejo v hišah na kolesih.

Oaza miru in vračanje k naravi

Evropske raziskave kažejo, da so avtodomarji zahtevni turisti: stari so povprečno 39 let, imajo redne prihodke in precejšnjo kupno moč, izstopajo pa z visoko stopnjo ozaveščenosti do varovanja okolja. Gostje torej, ki bi si jih želela vsaka turistično usmerjena država. Na Slovenski turistični organizaciji (STO) se zavedajo pomena avtodomarskega turizma za slovenski turizem - Slovenija je lahko končna postaja tistih, ki preživljajo krajši ali daljši oddih z avtodomi, a veliko lahko ponudi tudi turistom, ki našo deželo prečkajo z avtodomi na poti do končnega cilja potovanja. Za to krovna turistična organizacija izvaja vrsto aktivnosti pri promociji tega dela turizma. Med ključne izzive razvoja karavaninga pri STO uvrščajo zagotovitev zadostnega števila postajališč in njihovo ustrezno urejenost. Tudi zato so se poleg sodelovanja z Mrežo postajališč za avtodome Slovenije, s katero sodeluje tudi AMZS, v STO že srečali tudi s predstavniki vodstva DARS, kjer so se pogovarjali tudi o skrbi za stalno urejena počivališča za avtodome na slovenskih avtocestah.

Slovenija ponuja 92 kampov in vsaj 88 turističnih kmetij, ki so lahko zanimivi cilji turistov s hišo na kolesih. Slovenije je nekakšna oaza miru in svobode, svoboda bivanja pa je ključna prednost, ki vse več zahtevnejših gostov in mladih družin vleče na pot v hiši na kolesih. Kampi ob Kolpi, Krki, Soči in v naših termah so za mnoge tuje avtodomarje pravo odkritje. Vsi pa omenjajo tudi naravo in prvovrstno kulinariko naših vinorodnih območji. Na STO izpostavljajo, da ima Slovenija dobre prometne povezave in je varna država. To potrjuje tudi ocena mednarodnih organizacij International SOS in Control Risks, ki sta objavili zemljevid tveganj v letu 2019. Na njem se Slovenija uvršča v sedmerico držav, ki so za potovanja najvarnejše.

Nočitev v avtodomu ne pomeni brezplačnega bivanja v Sloveniji

Pomemben dejavnik razvoja karavaning turizma je ustrezna infrastruktura in predvsem odnos do gostov, ki si Slovenijo želijo raziskovati v počitniškem vozilu. To seveda ne pomeni, da bodo tovrstni gostje dobili prost dostop z vozilom na plažo, na breg reke ali jezera ali na gozdno jaso. Zakon določa, da je pri nas kampiranje na javnem kraju ali na zasebnem zemljišču brez soglasja lastnika prekršek, na urejenih parkiriščih pa je dovoljena le začasna ustavitev avtodoma med potovanjem. Avtodomarji se po večini dobro zavedajo pravil in jih tudi spoštujejo, morajo pa se - tako kot ostali gostje - počutiti zaželene in varne. Kakovostno storitev v kampu ali urejenem PZA parkirišču so pripravljeni plačati, so pa zahtevni gostje glede ponudbe oziroma storitev.

Zmotno je mišljenje, da so počitnice v avtodomu poceni. Nočitev v avtodomu je zelo redko povsem brezplačna. Tudi, če gost prespi na brezplačnem PZA parkirišču ali po dogovoru z lastnikom turistične kmetije na dvorišču, bo zagotovo plačal za hrano, ogled, šel v trgovino, natočil gorivo … Res je, da ima avtodom tudi lastno kuhinjo, a nemalokrat je ta namenjena zgolj pripravi zasilnih obrokov, prigrizkov. Poleg tega so številni večji avtodomi, ki so vozni z B kategorijo vozniškega dovoljenja, omejeni z nosilnostjo. Ne glede na to ali je avtodom lastniški ali najemniški, zahteva energijsko in drugo oskrbo na poti - električni priključek, svežo vodo, izpust umazane vode …

Slovenska mreža postajališč za avtodome: 160 lokacij po vsej državi

V Sloveniji od leta 2014 dalje poteka projekt vzpostavitve mreže postajališč za avtodome. Petra Krnc Laznik, koordinatorka projekta MPZA SLO, izpostavlja, da je bil v zadnjih petih letih od ideje o izgradnji mreže postajališč narejen velik korak naprej tako na področju izgradnje primerne infrastrukture za počitek in raziskovanje kot tudi pri dojemanju popotnikov z avtodomi kot dobrodošlih gostov.

Danes slovenska mreža postajališč za avtodome ponuja že več kot 160 lokacij, kjer se popotnik z avtodomom lahko ustavi, si odpočije, prenoči in raziskuje. Ta številka obsega tako namenska parkirišča, počivališča, postajališča in kampe. Cene storitev za postanek so zelo različne in so odvisne od posameznega upravnika. Na voljo so tako brezplačna parkirišča kot tudi polno opremljena, kjer nočitev stane okoli 30 evrov.

Petra Krnc Laznik tudi pojasni razlike v infrastrukturi namenjene avtodomarjem: “Ločujemo med parkiriščem, počivališčem, postajališčem in kampom. Parkirišče omogoča hiter, nekajurni postanek, počivališče omogoči delno oskrbo, postajališče ima vse, kar skladno s pravilnikom mora imeti, kamp pa obiskovalcu ponudi še dodatne storitve in ugodnosti. Ker popotnik z avtodomom v vsakem trenutku ne potrebuje vsega, kar mu nudi postajališče, je prav, da lahko izbira, kje se bo ustavil in katere storitve bo uporabil. Trudimo se, da so MPZA SLO lokacije dostopne in primerne za postanek ter raziskovanje. Glede opremljenosti velja, da je ta v skladu z zmožnostmi in vizijo upravitelja posamezne lokacije, kaj želi ponuditi gostom in koliko časa jih želi zadržati v svojem kraju.” Pri postavljanju novih postajališč za avtodome koordinatorka projekta kot največji izziv izpostavlja iskanje primernih lokacij, ki morajo biti na eni strani dovolj atraktivne za postanek, po drugi strani pa na območju, kjer se skladno s prostorskimi dokumenti občine lahko uredi tovrstna infrastruktura.

Grenka slovenska izkušnja: višinske ovire pred trgovinami

Preverili smo tudi, kako so avtodomarji zaželeni na parkiriščih trgovskih centrov. Na naši poti od severa proti jugu Slovenije smo se najprej ustavili v trgovskem središču v Lescah, ki leži v neposredni bližini gorenjske avtoceste in le streljaj od enega naših največjih turističnih biserov - Bleda. Čeprav smo se pred trgovine pripeljali v delovnem času, smo naleteli na spuščene višinske ovire, postavljene na višino od 2,8 do 3,2 metra. Z našim manjšim, okretnejšim avtodomom adria twin, pri katerem je bivalna nadgradnja v celoti nameščena znotraj karoserijskih dimenzij baznega vozila, smo se še nekako “splazili” pod temi ovirami. Z večjimi mansardnim (alkoven) ali višjim integriranim avtodomom pa bi se morali pred zapornico ustaviti in se peš napotiti v trgovino ter prositi za dostop na parkirišče. Največji avtodomi, ki s skupno maso presegajo 3,5 tone in jih vozijo najbogatejši turisti, imajo na parkiriščih slovenskih nakupovalnih centrov kar nekaj težav tudi brez zapornic - tako z ustrezno velikim parkirišči kot tudi s širino uvozov. Pri tem gre posebej poudariti, da se zlasti neizkušenim najemnikom avtodomov hitro pripeti, da spregledajo opozorila za višinske ovire, ki jih na povsem običajnem parkirišču za volanom osebnega avtomobila sploh ne opazijo. Poleg tega pa ustavljanje pred zapornico ovira promet, še zlasti če se na parkirišče zavija iz glavne prometnice brez vmesne dovozne poti.

Na podobne ovire, ki so nam kot kupcem ovirale dostop na parkirišča, smo naleteli tudi v nakupovalnem središču Rudnik v Ljubljani in v nadzemni garažni hiši Citypark v ljubljanskem BTC. To garažo smo izbrali zato, ker smo s ceste opazili, da je del pritličnih površin dovolj visok za naš bivalnik. Na uvozu smo naleteli na “pavšalno” višinsko oviro z zelo ozkim mestom za obračanje oziroma izvoz. Za nami se je takoj naredil zastoj. Andrej Ropret, upravnik centra Citypark, se zaveda pomena ustrezne izkušnje za vse voznike, tudi avtodomarje:

Predvsem poleti, ko se napoveduje slabo vreme, recimo toča, odpremo naša parkirna mesta in ljudem, ki nimajo pokritih parkirnih mest, omogočimo brezplačno zaščito njihovih jeklenih konjičkov. Takrat poskrbimo tudi za dodatno varnost. Ves čas spremljamo, kaj se dogaja, kaj ljudje potrebujejo. V zadnjem času se je tako vse več zanimanja za parkirna mesta za avtodome in avtobuse. Do avgusta 2019 bomo uredili avtobusno postajo pri glavnem vhodu. Ko smo pred desetletjem gradili garažno hišo, smo upoštevali takratna pravila, ki so se nanašala na višinsko omejitev, kar pomeni tudi dodatno varnost. Danes se zavedamo omejitev in v kratkem napovedujemo kratkoročno rešitev, delamo pa tudi na dolgoročni rešitvi.

Karavaning turisti dobrodošli, a avtodome naj parkirajo drugje?

Vsem večjim trgovcem smo zato poslali vprašanja, zakaj po vzoru dobrih praks v najrazvitejših karavaning deželah, kot so skandinavske države, Francija, Nizozemska, delno Španija in Italija ter ZDA del parkirišč pred svojimi največjim trgovinami v času turistične sezone ne namenijo turistom v avtodomih. V tujini nekateri veliki trgovci del parkirišča opremijo z osnovno infrastrukturo (voda, elektrika in izpust umazane vode) in pri obisku trgovine izdajo celo kupon za brezplačno ali cenejšo nočitev na parkirišču zunaj delavnega časa trgovine. Gost, ki prespi, bo tudi zjutraj najverjetneje v trgovino prišel po zajtrk in druge izdelke. Večina trgovcev, ki je odgovorila na naša vprašanja, si seveda želi nakupov turistov, ki potujejo v avtodomih, a z višinskimi ovirami jih zavedno ali nezavedno odvračajo. Kot ključni razlog za zapornice navajajo preprečevanje dostopa tovornjakov, ki v tranzitnem prometu iščejo prostor za počitek.

Le Lidl iskreno, da ne vidijo smisla v “spalnem parkirišču” za avtodome

Najbolj konkreten odgovor o možnosti turističnega koriščenja parkirišča zunaj delovnega časa so nam poslali iz Lidla: “Kupci, ki pridejo k nam z avtodomi, so seveda dobrodošli. Res je, da imamo postavljene višinske ovire, zato da preprečimo parkiranje in zasedanje naših parkirišč tovornjakom, ki nam ne dostavljajo blaga, saj se je to v preteklosti pogosto dogajalo. V trgovinah, ki so bolj “turistične” (na Primorskem, v Postojni, Lescah itd.) pustimo v času, ko je trgovina odprta, eno zapornico, torej polovično, odprto ravno zaradi kupcev, ki pridejo z avtodomom. V drugih trgovinah pa naši sodelavci na prošnjo kupca dvignejo zapornico, da lahko ta nemoteno zapelje na parkirišče z avtodomom. Zvečer so naša parkirišča zaprta. Če bi jih ponudili za prenočevanje avtodomarjem, bi to zahtevalo investicijo v potrebno infrastrukturo, ki je trenutno ne načrtujemo. Prav tako bi morali poskrbeti še za dodatne varnostne ukrepe, kar se nam zaenkrat ne zdi smiselno. Označbe višine prehoda so postavljene v skladu s predpisi.”

Hofer: zapornice so za tovornjake

Tudi v Hoferju najprej izpostavijo slabe izkušnje s tovornjaki, ki so na parkiriščih brez zapornic povzročali materialno škodo, ovirali promet in zasedali parkirne površine. “Pri tem smo ob misli na turistično sezono in kupce, ki našo trgovino obiščejo z avtodomom, ob trgovinah ki ležijo ob tranzitnih prometnicah v turističnih krajih, zgornje zapornice trajno dvignili in jim na ta način omogočili prijetno nakupovanje z možnostjo brezskrbnega parkiranja. Pri trgovinah zunaj turističnih krajev, kjer so dvovišinske zapornice trajno spuščene, vedno poskrbimo, da je dostop do same trgovine primerno označen z zakonodajo predvidenimi znaki, s katerimi voznike jasno in pravočasno opozorimo na omejitve, ki veljajo na naših parkiriščih. Da so označbe vidne in jasne, potrjuje tudi dejstvo, da do danes zaradi omenjenih zapornic nismo zabeležili nobene nesreče, v kateri bi bili udeleženi avtodomi. Poudarjamo, da z višinskimi zapornicami, ki so v skladu z veljavno zakonodajo, ne želimo onemogočati prihoda turistov, ki potujejo z avtodomi, vendar smo z njimi želeli onemogočiti dostop določenim tovornim vozilom, ki so na parkirišču povzročali škodo in neupravičeno zasedali parkirna mesta.” O možnostih koriščenja parkirišča kot PZA parkirišča zunaj delovnega časa trgovine pa v Hoferju nismo dobili konkretnega odgovora.

Mercator: naša parkirišča niso zasnovana za dodatne storitve nočnega parkiranja turističnih avtodomov

V Mercatorju pravijo, da so njihova parkirišča namenjena kratkotrajnemu parkiranju vozil kupcev, ki v njihovih trgovinah dnevno kupujejo. “Če parkirišča niso zaščitena z zapornico, se prevečkrat zgodi, da jih dlje časa zasedajo druga vozila in kupci nimajo kje parkirati. Zapornice so na določenih parkiriščih pred Mercatorjevimi trgovinami, na taka parkirišča pa se lahko dostopa tudi z avtodomom v okviru rednega delovnega časa trgovin. Višinskih zapornic na teh parkiriščih ni. Parkirišča pred manjšimi trgovinami v mestu niso zasnovana za dostop z avtodomi, večja parkirišča pa niso zasnovana in opremljena za dodatne storitve nočnega parkiranja turističnih avtodomov.”

Sparova parkirišča, tista, ki so v lasti podjetja SPAR Slovenija, po večini niso opremljena z višinskimi ovirami, tako da je dostop možen tudi s počitniškimi vozili. Glede turističnega koriščenja oziroma ureditve parkirišč in njihove infrastrukture so v Sparu zapisali le, da sledijo smernicam koncerna.

Foto: Slovenija izza volana avtodoma - od čudovitih lokacij do višinskih ovir ...

Vaše mnenje ...

Številni avtodomarji še vedno odkrivajo Slovenijo kot deželo brez masovnega turizma

Na našem kratkem enodnevnem izletu z Adrijinim avtodomom na relaciji Šobec - Ljubljana - Novo mesto - Dolenjske Toplice smo na počivališčih in PZA parkiriščih za avtodome govorili z nekaj tujimi karavaning gosti. Ti so izpostavili izjemno lepo naravo, razmeroma urejene, cenovno ugodne kampe in predvsem dejstvo, da pri nas ni gneče. Pri potovanju z avtodomom po Sloveniji ne rabijo vsakega postanka načrtovati na dan natančno kot denimo kje drugje, kjer je treba celo vnaprej rezervirati parkirišče blizu turistično zanimive točke. Avtodomarji, s katerimi smo se pogovarjali, so kot največjo prednosti izpostavili dostopnost izhodišč. Avtodoma pri nas ni treba parkirati nekaj kilometrov stran od mestnih središč, izhodišč za izlete v naravi, kolesarjenje …

Kaj voznikom avtodomov zagotavlja članstvo AMZS

Kliknite za povečavo.

Ne spreglejte:  Poznavanje fizikalnih omejitev vožnje avtodoma in njim prilagojene vozniške reakcije so predpogoj za varne počitnice na kolesih. Zato dobrodošli v AMZS šolo, ki vam lahko reši počitnice in celo življenje!