1987
+386 1 530 53 53
Pod geslom “Transformacija mobilnosti” je julija urugvajski Montevideo gostil že 26. konferenco mednarodne avtomobilistične zveze FIA o mobilnosti.
FIA kot krovna mednarodna avtomobilistična zveza in njeni člani – avtomobilski klubi – že precej časa pozornost in aktivnosti posvečajo prometni varnosti oziroma varni mobilnosti ter še posebej sodobnim oblikam mobilnosti, ki bodo v prihodnje pomembno pripomogle k precej bolj tekočemu in okolju ter uporabnikom prijaznemu in varnemu poteku prometa. Tema letošnje konference je bila: čisteje, varneje, pametneje. Precej predstavitev, še posebej pa vsa štiri uvodna predavanja, so odprla pogled na težave in predvsem na možne načine in pristope reševanja mobilnostnih težav v svetu.
Različne države ter različni ponudniki obstoječih ter prihajajočih oblik mobilnosti na prihodnost nimajo enakih pogledov, vsi pa so si enotni, da bodo prihodne oblike osebne mobilnosti drugačne.
Prva od vizij je “shared mobility”, kamor štejemo tako souporabo vozil kot deljenje vozil, pa tudi nove oblike skupnih voženj. Razlogi za to so tako energetski (viri energije za pogon vozil), okoljski (izpusti, hrup, zastoji), varnostni (prometne nesreče), tehnološki (nove rešitve), tržni (novi poslovni modeli ponudnikov storitev), osebni (način življenja, dostopnost in izbira prometnega sredstva, osebne preference ter ekonomske zmožnosti) kot družbeni in zakonodajni (spodbujanje novih oblik mobilnosti, koncesije in subvencije, prometna politika, parkirna politika, okoljski predpisi ter verjetno še kakšni).
Ob še vedno (vsaj pri nas) zakoreninjenemu lastništvu vozil je osebno vozilo v povprečju v uporabi 5 odstotkov časa, 95 odstotkov časa pa stoji na mestu in hkrati zaseda parkirni prostor, ki bi sicer lahko bil namenjen drugim dejavnostim.
Kako na prihodnost mobilnosti gledajo po svetu? Ena izmed študij je pokazala, da bi na Manhattnu v New Yorku teoretično lahko število osebnih vozil s trenutnih 275.000 na dan znižali za polovico, število taksijev pa s sedanjih 13.000 za kar 60 odstotkov – z ukinitvijo semaforjev v križiščih ter uporabo sistema komunikacije vozil med seboj, ki bi se optimalno in brez čakanj pred semaforji križala v križiščih.
Že sedaj se v ameriškem San Franciscu kar 50 odstotkov potovanj opravi preko Uberjevih storitev, v Amsterdamu pa ob samovozečih vozilih razmišljajo tudi že o samovozečih ladjicah oziroma čolnih po njihovih kanalih (roboats). Največji izdelovalci avtomobilov konkurence ne vidijo več v drugih avtomobilskih koncernih, ampak komunikacijskih podjetjih, kakršno je Google. Google sicer že sam razvija svoj samovozeči avtomobil, a verjetno je njihov dolgoročni cilj drugje: postati vodilni ponudnik programskih rešitev za samovozeča vozila. Analogijo lahko tukaj najdemo pri Microsoftu: običajno sploh ni več pomembno, katero podjetje je izdelalo komponente ter skupaj sestavilo naš PC računalnik ali prenosnik, še manj kakšen barve in oblike je, a veliko večino poganja prav Microsoftov operacijski sistem.
Države in zakonodaja praviloma zaostajajo za razvojem novih tehnologij, saj bi se morale že sedaj zavedati, da bodo nove oblike mobilnosti zmanjšale tudi prilive davkov v proračune: manj registriranih vozil bo pomenilo manj davkov, skupne vožnje bodo pomenile manjšo porabo goriv ter manj trošarin, manj bo prihodkov od parkirnin, manj od kazni za prekrške v prometu, prav tako bo odpadel del drugih podpornih in povezanih dejavnosti.
Avtomobilski klubi po svetu iščejo različne poslovne modele v prihodnosti. Iz osnovne dejavnosti pomoči na cesti se že kar nekaj časa transformirajo v mobilnostne klube, kjer z različnimi storitvami in ponudbami – tudi preko start-up podjetij – ter predvsem s povezovanjem s partnerji poskušajo članom zagotoviti boljšo, bolj varno, učinkovito in dostopno sodobno mobilnost in sorodne storitve. Klubi po svetu že delujejo na področju zavarovalništva, asistence na domu, popustov pri gorivu ter drugih ugodnostih in popustih ter lojalnostnih programov, tudi souporabe avtomobilov, skuterjev in dvokoles. Hkrati pa vsi poudarjajo pomen digitalizacije svojih storitev in ponudbe, kar pomeni ustrezno informacijsko podprte, dostopne, enostavno uporabne storitve, informacije ter izdelke.
Vsaj delček te prihodnosti je tudi že pri nas, a še več novosti čaka, da jih uvedemo in sprejmemo tudi v Sloveniji. Dober primer sodelovanja so mestne oblasti Los Angelesa, ki se že sedaj prav na področju prometa intenzivno pripravljajo na olimpijske igre leta 2028. Odločili so se “odpreti vrata” ter povabiti različne ponudnike storitev, da skupaj zagotovijo ustrezno, raznoliko, trajnostno in povezano ponudbo mobilnostih možnosti v tem velikem mestu v času olimpijskih iger – pa tudi v letih po igrah.
