AMZS in njegov prispevek k večji prometni varnosti v samostojni Sloveniji

O tem, da je vsaka žrtev na slovenskih cestah preveč, ni nobenega dvoma, prav tako, da je krvni davek na slovenskih cestah še vedno prevelik. Praznovanje 30-letnice samostojne Slovenije pa je tudi priložnost, da malce pogledamo v zgodovino in ugotovimo, da so slovenske ceste vendarle vse bolj varne, pa čeprav je na njih vedno več prometa, ki pa ga v tem pregledu nismo upoštevali.

Za nazornejšo ponazoritev prometne varnosti na slovenskih cestah v zadnjih tridesetih letih - od leta 1991 do vključno leta 2020 - velja pogledati še malo v zgodovino prometne varnosti.

Foto: Grozljivi prizori in še bolj grozljive številke

Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Prvi podatki o mrtvih in poškodovanih na slovenskih cestah so na voljo za leto 1954. Tega leta je kljub majhnemu obsegu prometa na slovenskih cestah življenje izgubilo 92 ljudi. Že naslednje leto se je število mrtvih povzpelo na 110. Leta 1956 je bilo na slovenskih cestah število mrtvih zadnjič v 20. stoletju zapisano z dvomestno številko, a najvišjo: 99.

V naslednjih letih je bilo žrtev na slovenskih cestah vedno več. Najhuje je bilo v letih od 1969 do 1979, ko so ceste vsako leto terjale več kot 500 življenj. Najbolj tragični sta bili leti 1978, ko je na cestah umrlo 729 ljudi in leto 1979, ko je umrlo rekordnih 735 ljudi. Potlej se je število žrtev kljub nadaljnjemu povečevanju obsega prometa začelo počasi zmanjševati. V zadnjem letu pred osamosvojitvijo, torej leta 1990, je na slovenskih cestah življenje izgubilo 517 ljudi.

Natančni statistiki so izračunali, da so slovenske ceste v letih od vključno 1954 do vključno leta 2000 zahtevale 16.641 življenj, poškodovanih pa je bilo kar 278.777 udeležencev v prometu.

Prometna varnost v samostojni Sloveniji

V osamosvojitvenem letu 1991 je na cestah umrlo 462 ljudi, leto pozneje 30 več, v letu 1994 je bilo mrtvih zadnjič več kot 500 - 505. Potlej je vendarle prišlo do bistvenega zasuka in krvni davek je postajal manjši. V prvih desetih letih samostojne Slovenije, torej od leta 1991 do leta 2000, so slovenske ceste zahtevale 4071 življenj, kar pa je bilo še vedno odločno preveč.
Leta 2001 so ceste prvič po letu 1963 zahtevale manj kot 300 življenj. V drugem desetletju samostojne Slovenije se je število smrtnih žrtev zmanjšalo na 2399. Še bistveno nižja pa je številka za tretje desetletje (od 2011 do 2020) samostojne Slovenije, saj je število žrtev upadlo na 1132. Leta 2018 je bilo število mrtvih na slovenskih cestah spet zapisano z dvomestno številko - umrlo je 91 ljudi. Po letu 1956, torej po 62 letih, smo tako spet prišli na manj kot 100 mrtvih, obseg prometa pa je seveda v več kot šestih desetletjih praktično neprimerljiv. Leta 2019 so slovenske ceste zahtevale 103 življenja, leta 2020 pa - ob zmanjšanem obsegu prometa - 80 življenj. To je tudi najmanj v vsem obdobju, za katerega imamo statistiko žrtev prometnih nesreč.

V treh desetletjih samostojne Slovenije je na slovenskih cestah umrlo 7602 udeležencev v prometu, kar pomeni letno povprečje 253,4.

Namesto izobraževanja voznikov prometno preventivne aktivnosti avto-moto društev

Po osamosvojitvi Slovenije in uveljavitvi novega družbenega sistema s poudarkom na zasebni iniciativi so avto-moto društva in še zlasti njihove avtošole, ki so imele dotlej vodilno vlogo pri izobraževanju voznikov, vse bolj izgubljale svojo vlogo, kajti pojavile so se zasebne avtošole, ki so prevzele izobraževanje. Avto-moto društva so eno za drugim zapirala avto-šole oziroma so se te preoblikovale v zasebne družbe. Težišče delovanja avto-moto društev in še zlasti Avto-moto zveze Slovenije se je preselilo na prometno preventivne aktivnosti, še zlasti na ozaveščanje udeležencev v prometu o varni udeležbi v prometu. Pri tem so se izoblikovala tri temeljna področja delovanja: izobraževanje udeležencev v prometu, skrb za boljšo prometno infrastrukturo, pa tudi prometno okolje in prizadevanja za izboljšanje varnosti vozil tako na področju pasivne kot aktivne varnosti.

Pomembna vloga Motorevije

Avto-moto zveza Slovenije je z osamosvojitvijo Slovenije postala nacionalni avtomobilski klub - prej je bila seveda del Avto-moto zveze Jugoslavije - in je bila sprejeta tudi v mednarodne organizacije kot sta mednarodna avtomobilska zveza FIA in mednarodna motociklistična zveza FIM. Ko je AMZS postala enakopravna članica teh organizacij, je lahko začela tudi pospešeno delovati na področju prometne varnosti tako s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah kot tudi z bilateralnim ali multilateralnim sodelovanjem s partnerskimi avtomobilskimi klubi v tujini, še zlasti tistimi, ki so bili najbolj aktivni na področju prometne varnosti. AMZS se je predvsem na pobudo uredništva Motorevije vključila v številne projekte, v njih aktivno sodelovala, vanje vključila tudi Slovenijo, o vsem pa temeljito seznanjala tako svoje članstvo kot širšo javnost.

Seveda je Motorevija že tudi pred osamosvojitvijo Slovenije seznanjala članstvo AMZS in tudi širšo slovensko javnost z napravami in pripomočki za izboljšanje prometne varnosti od tako elementarnih pripomočkov kot je varnostni pas prek varnostnih mehov (airbagov) do protiblokirnega zavornega sistema (ABS), ob tem pa še o različnih drugih napravah in sistemih, ki so jih ponujali nekaterih avtomobilski izdelovalci.

Sodelovanje v mednarodnih projektih

Po osamosvojitvi Slovenije je AMZS še okrepila svojo vlogo pri seznanjanju in izobraževanju voznikov z vsem, kar je pripomoglo k večji prometni varnosti. Sprva je bila še zlasti v ospredju varnost otrok in mladih voznikov. Pomembno vlogo je AMZS odigrala pri zavedanju širše javnosti, kako pomembna je uporaba otroških varnostnih sedežev: sprva s temeljitimi informacijami o prednostih otroških varnostnih sedežev, na prelomu tisočletja je AMZS začela sodelovati pri testih otroških sedežev, ki so skupen projekt partnerskih avtomobilskih klubov. Že pred tem se je aktivno vključila tudi v testiranje pnevmatik, tako letnih kot zimskih in na temelju rezultatov seznanjala porabnike, kaj morajo upoštevati pri izbiri pnevmatik, rezultati testov pa so tudi jasno opredeljevali kakovostne razlike med pnevmatikami različnih izdelovalcev. Sodelovanje, ki se je začelo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, se še vedno nadaljuje in AMZS testi otroških varnostnih sedežev in pnevmatik so še vedno - in vedno bolj - čvrsti sestavni del dejavnosti AMZS.
AMZS se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ob pomoči preskusnih trkov začel ukvarjati tudi s proučevanjem pasivne varnosti avtomobilov in s kompatibilnostjo različno velikih avtomobilov s temeljnim vprašanjem: ali lahko majhen avto zagotovi vsaj približno enako zaščito kot večjih in težji avto. AMZS je bil med ustanoviteljicami skupnega programa evropskih avtomobilskih klubov ECCP, ki se je potem pridružil konzorciju Euro NCAP, ki je bil ustanovljen na pobudo mednarodne avtomobilske zveze FIA, katere članica je tudi AMZS. Euro NCAP je z rezultati preskusnih trkov spodbudil javnost k zavedanju o pomenu pasivne varnosti. Od izdelovalcev avtomobilov je zahteval, da zagotovijo varnejše avtomobile, uporabniki pa morajo biti prisiljeni k uporabi vgrajenih varnostnih naprav - ena takšnih naprav je opozorilnik za nepripet varnostni pas. Euro NCAP se je močno zavzemal tudi za uvajanje naprav in sistemov za izboljšanje aktivne varnosti avtomobilov, pri čemer je bilo sprva v ospredju prizadevanje za serijsko vgradnjo elektronskega nadzora stabilnosti (ESC) v vse nove avtomobile, pozneje pa tudi serijska vgradnja raznih drugih sistemov, na primer za samodejno zaviranje pred oviro, za prepoznavanje pešcev in kolesarjev… AMZS je bila vseskozi glasnik Euro NCAP v Sloveniji, prek FIA pa je tvorno sodelovala pri delovanju Euro NCAP. 

Varnost prometne infrastrukture

Ob prizadevanjih za čim večjo varnost avtomobilov je AMZS svoje delovanje na področju prometne varnosti usmeril tudi v varnost prometne infrastrukture. Z drugimi avtomobilskimi klubi je sodeloval pri preverjanju varnosti cestnih predorov, tudi slovenskih. Nekatere slabe ocene so bile spodbuda za rekonstrukcijo nekaterih slovenskih predorov in izboljšanju njihove prometne varnosti. To ocenjevanje je preraslo v ustanovitev posebnega konzorcija Euro TAP - AMZS je bil med ustanovnimi člani -, ki se je ukvarjal z ocenjevanjem predorov.

Prav tako je bil AMZS med ustanovnimi člani konzorcija Euro Test, ki se je ukvarjal z ocenjevanjem zasnove prometne infrastrukture v različnih državah in njenim vplivom na prometno varnost. Na ta način smo - tako kot pri predorih - dobili mednarodno primerljivost varnosti slovenske prometne infrastrukture.

V okviru Euro Testa je bilo zelo odmevno ocenjevanje varnosti prehodov za pešce, gradbišč na avtocestah in na mestnih cestah, avtocestnih počivališč, garažnih hiš, prometne signalizacije…
AMZS je postal tudi del konzorcija Euro RAP, ki se ukvarja z ocenjevanjem varnostne zasnove cest. S tem je slovenska javnost dobila verodostojne podatke o varnostni zasnovi najpomembnejših slovenskih cest.

Ob vsem tem je in še vedno AMZS sodeluje z nekaterimi vodilnimi avtomobilskimi klubi v Evropi pri ocenjevanju najrazličnejših naprav in dogodkov, ki vplivajo na prometno varnost. Samo nekaj primerov tovrstnih testov: avtomobilski žarometi, strešni kovčki, prtljažniki za prevoz koles, posledice neustrezno pritrjene prtljage v avtomobilih in avtodomih, kolesarske čelade, motoristične čelade, naprave in oprema za večjo varnost motoristov ...

AMZS center varne vožnje na Vranskem

AMZS je izjemno dejaven tudi pri izobraževanju voznikov. Leta 2008 je zgradil izjemno sodoben center varne vožnje na Vranskem, na katerem so svoje vozniško znanje nadgradili številni vozniki najrazličnejših vozil: motociklov, avtomobilov, tovornjakov, avtobusov, kombijev …

Video: Preventivne akcije

Ob vsem tem pa AMZS in AMD že vrsto let izvajajo tudi različne preventivne akcije in tekmovanja, kot so tekmovanja mladih kolesarjev, mladih voznic in voznikov, ob začetku šolskega leta ...

Kolikšen je - ob vseh drugih ukrepih - prispevek AMZS k boljši prometni varnosti na slovenskih cestah, je seveda nemogoče ugotoviti, a neizpodbitno je dejstvo, da je tudi AMZS prispeval svoj delež k temu - in če je z njegovim prispevkom samo en človek manj izgubil življenje na slovenskih cestah, je AMZS izpolnil eno izmed svojih temeljnih poslanstev: skrb za boljšo prometno varnost.