ABS - Temelj aktivne varnosti

Protiblokirni zavorni sistem, znan tudi s kratico ABS (anti blocking system), je danes samoumevno vgrajen v vse avtomobile in ga dojemamo kot nekaj nepogrešljivega v avtomobilih. A vedno ni bilo tako: šele pred 15 leti - 1. julija 2004 - je ABS postal serijsko vgrajen v vse nove avtomobile na evropskem trgu, saj ABS bistveno pripore k večji prometni varnosti. Kakšna je vloga ABS in kakšna je zgodovina njegovega razvoja?

ABS je torej serijsko vgrajen v vse avtomobile, a marsikateri voznik ne pozna prav dobro njegove vloge. Naloga ABS je preprečitev blokiranja koles ob močnem zaviranju. Če ima avto blokirana kolesa, ga ni mogoče upravljati: avto drsi prek blokiranih koles v smeri svoje vožnje, pa naj voznik še tako vrti volan. Seveda blokirana kolesa tudi niso dobra za pnevmatike, saj se te ob blokadi ne vrtijo, to pa povzroči obrabo samo na tistem delu pnevmatik, ki ima ob zaviranju stik s podlago. Po takšnem zaviranju pnevmatike seveda niso več okrogle, to pa povzroči tresljaje, kar vpliva na udobje v vožnji.

Z železniških tirov in letalskih stez do avtomobilov

S težavami zaradi blokiranih koles ob zaviranju se niso soočali zgolj vozniki avtomobilov, temveč tudi železničarji pri zaviranju lokomotiv in piloti pri zaviranju letal. Še zlasti piloti so se velikokrat znašli v težavah, ko so morali odločno zavirati zaradi različnih vzrokov in je prišlo do blokiranja koles letal.

O ABS so na teoretični ravni izumitelji razmišljali že v začetku prejšnjega stoletja. Leta 1903 je Francoz Paul Hallot patentiral sistem urejevalnika zaviranja za lokomotive. Nemec Karel Wessel je leta 1928 patentiral urejevalnik zaviranja za avtomobile, a ga ni uspel uresničiti v praksi. Leta 1936 je Bosch prijavil svoj patent naprave za preprečitev blokiranja koles ob zaviranju, a vse je ostalo le pri teoretični rešitvi. Leta 1952 so naredili prvi ABS sistem za letala. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je britanski izdelovalec Dunlop mehanični sistem proti blokiranju koles z imenom maxaret ponudil nekaterim izdelovalcem avtomobilov kot so Rolls Royce, Jaguar, Ford in tudi Jensnu, angleškemu izdelovalcu maloserijskih luksuznih kupejev, ki je sistem kot prvi serijsko vgradil v svoj avto jensen FF. A sistem je stal kar 22.000 nemških mark - štirikrat toliko kot je tedaj stal VW hrošč. Jasno je bilo, da bo sistem, ki tudi ni bil preveč zanesljiv, našel le malo kupcev.

Z razvojem ABS so se ukvarjali tudi pri ameriški družbi ITT Teves. Leta 1969, torej pred 50 leti, je ITT Teves, ki je danes del družbe Continental, na mednarodni avtomobilski razstavi IAA v Frankfurtu predstavil svoj elektronsko uravnan protiblokirni zavorni sistem. Sistem je prvi v svoje avtomobile začel vgrajevati Ford, ki ga je poimenoval sure-track brake sistem, najprej pa ga je vgradil na zadnji, pogonski kolesi forda lincolna continental mark III in kmalu zatem še v forda thunderbirda, ki sta bila namenjena predvsem ameriškim kupcem. Leta 1971 sta prišla na trg prva avtomobila, ki sta imela ABS vgrajen na vsa štiri kolesa: to sta bila chrysler imperial in nissan president.

Razvoj ABS

Mercedesov elektronski ABS

Zamisel o ABS je vznemirjala tudi Mercedesove inženirje, ki so leta 1966 začeli sodelovati z družbo Teldix iz Heidelberga. Teldixovi inženirji so razvili črpalko za zavorno tekočino, ki je bila osnova sistema z več kot tisoč deli - vsekakor je bil sistem preveč kompliciran. Teldix je dobil tudi konkurenco v Boschu, ki se je tudi lotil razvoja ABS - prav tako v sodelovanju z Mercedesom. Ko je Teldixu leta 1973 zmanjkalo denarja za razvoj, je Mercedes oziroma Daimler pripomogel, da je Teldixovo zapuščino prevzel Bosch in nadaljeval z razvojem. Pri Boschu so imeli srečo, da so se tedaj pojavili prvi mikroprocesorji, ki so pripomogli k učinkovitosti in zanesljivosti delovanja sistema. Leta 1978 so bili pri Boschu in Mercedesu tako daleč, da so prvi elektronsko podprti ABS ponudili kot del dodatne doplačljive opreme v mercedesu razredu S. Sistem je bil bistveno enostavnejši, sestavljen je bil le še iz 140 sestavnih delov, tehtal je 6,9 kilograma, zanj so pri Mercedesu zahtevali 2217 nemških mark. Kaj kmalu so ABS kot del doplačljive dodatne opreme začeli ponujati tudi drugi (nemški) izdelovalci avtomobilov.

Pred 35 leti ford scorpio prvi avto s serijsko vgrajenim ABS

Naslednji velik korak pri uveljavitvi je spet naredil Ford. Leta 1984 je za evropski trg zasnovanega forda scorpia serijsko opremil z ABS. Celoten sistem je tehtal 11,5 kilograma, velik je bil kot 5-litrska posoda za gorivo. To je bila takrat novost, ki je pritegnila veliko pozornost - tudi Motorevija je leta 1984 poročala o tem. S tem je Ford sprožil plaz: ABS je počasi postal del serijske opreme v prestižnih avtih, v avtih nižjega razreda pa je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let na voljo za doplačilo, na primer v VW golfu II za 1800 mark, v VW passatu za 2200 mark.

Začetni dvomi

Vozniki so sprva malce z nejevero sprejeli nov sistem. Navaditi so se morali na pulzirajoč zavorni pedal ob polnem zaviranju, zato je bil marsikdo prepričan, da je z avtom kaj narobe. Sprva je bilo ABS tudi moč izklopiti s stikalom na armaturni plošči in je bilo od voznika odvisno, ali bo sistem uporabljal ali ne, pri čemer pa je bilo treba sistem izklopiti ob vsakem zagonu motorja, saj se je vklopil samodejno. V pionirskih časih ABS je bilo tudi veliko razprav o učinkovitosti sistema, saj so nekateri trdili, da izkušeni vozniki brez ABS lahko zavirajo učinkoviteje, kot to zmore ABS. Vse dvomljivce je utišal Mercedes konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je svoje dirkalne avtomobile za prvenstvo DTM opremil z ABS in tudi s tem pokazal, da je elektronika učinkovitejša kot izkušena voznikova noga na zavornem pedalu. Počasi so tudi izdelovalci avtomobilov opustili stikala za izklop ABS - ABS danes deluje vedno in ga ni mogoče izklopiti, saj zato ni nobenega razloga.

Ponekod še vedno brez ABS …

Izjemno hiter razvoj elektronike je pripomogel k hitremu razvoju ABS, saj je sistem postajal vse cenejši in s tem vse bolj dostopen širokemu krogu kupcev. V vse več avtomobilih je postal del serijske vgradnje, vozniki so se prepričali o njegovi uporabnosti in učinkovitosti. Vsi avtomobilski izdelovalci so se zavezali, da bodo od 1. julija 2004 vse svoje avtomobile za evropski trg serijsko opremili z ABS. Na nekaterih drugih trgih, na primer v Južni Ameriki, pa tudi ponekod v Aziji, ABS še vedno ni obvezen del serijske opreme novih avtomobilov. 

Pri uveljavitvi ABS smo imeli veliko vlogo tudi avtomobilski klubi, tudi AMZS, saj smo nenehno opozarjali na učinkovitost ABS in njegovo vlogo pri izboljševanju aktivne varnosti v avtomobilih, z raznoraznimi akcijami in aktivnostmi pa smo zahtevali, da ABS postane del serijske opreme avtomobilov. To se je tudi zgodilo z obvezujočo zavezo izdelovalcev avtomobilov.

ABS - osnova za številne sodobne varnostne sisteme

ABS je bistveno pripomogel k izboljšanju prometne varnosti in s tem zmanjšanju žrtev na cestah. A ABS je pripomogel tudi k razvoju drugih elektronskih sistemov, ki temeljijo na tipalih, ki so vgrajena v kolesa in elektronski podpori, kar vse omogoča delovanje ABS. Na tej osnovi so se razvili sistemi za preprečevanju spodrsavanja koles ob speljevanju, elektronski nadzor stabilnosti ESC, ki deluje z zaviranjem posameznega kolesa, če pride do slabšega oprijema oziroma zdrsa, pa sistem z imenom brake assist, ki zagotovi polno učinkovitost zavornega sistema ob zaviranju v sil in še nekatere druge sisteme, ki jih vsak izdelovalec avtomobilov poimenuje po svoje. Prav tako je ABS osnova za delovanje elektronsko podprtih samodejnih menjalnikov, radarskih tempomatov, vpliva tudi na delovanje motorja in delovanje brisalnikov, na delovanje nastavljivega podvozja, na štirikolesni pogon, na sprostitev električne parkirne zavore, na delovanje sistema za speljevanje v klancu in vožnjo po klancu navzdol… Skratka, ABS je osnova in predpogoj za delovanje številnih sistemov v sodobnih avtomobilih in tudi zato si sodobnega avtomobila ne moremo predstavljati brez njega.

Vaše mnenje ...