Zdravje: Zakaj je med vožnjo telefon najbolje izključiti?

Ali res lahko govorimo po telefonu in hkrati vozimo? Večopravilnost ali multitasking je sposobnost, da hkrati izvajamo več dejavnosti. A zdaj pride razočaranje: znanstveniki ugotavljajo, da ljudje praviloma nimamo te sposobnosti. Tolažimo se lahko s tem, da smo včasih sposobni izredno hitro preklapljati pozornost iz ene stvari na drugo, a tudi to ima svojo ceno.

Zagotovo se nam pogosto dogaja, da nezavedno skušamo delati več stvari hkrati tudi med vožnjo avtomobila. Med vožnjo se pogovarjamo po telefonu, gledamo sporočila, se ukvarjamo z navigacijo, z mislimi pa smo morda že na cilju, pri delu ali kje drugje.

Slabo zmogljiv računalnik?

A ko poskušamo delati več stvari hkrati, to pravzaprav pomeni, da hitro preklapljamo iz enega opravila na drugo. In čeprav to delamo zato, ker se nam mudi, se pogosto izkaže, da zaradi pomanjkanja pozornosti in napak čas izgubimo, namesto da bi ga prihranili. Čeprav gre to nekaterim bolje kot drugim, še posebno, če gre za delo, ki ga dobro obvladamo, se lahko možgani ob poskusu večopravilnosti preprosto upočasnijo kot slabo zmogljiv računalnik, ki mu hkrati naložimo preveč opravil. Strokovnjaki ugotavljajo, da smo glede svojih večopravilnih sposobnosti veliko preveč samozavestni.

Možgani prepoznajo cilj, izberejo pomembne informacije za dosego cilja in zavržejo nepomembne informacije. Pri obdelavi podatkov za več nalog hkrati, v katero so vključeni različni deli možganov, to povzroča težavo, saj gre za nasprotujoče si informacije, kaj je v nekem trenutku pomembno in kaj ne.

Večopravilnost postavlja možganom večje zahteve in več procesiranja ter jih prikrajša za določeno mero avtomatike in učinkovitosti. To naj bi še posebne težave povzročalo starejšim. Kar nekaj raziskav že kaže, da so posledice skorajda neizogibne: posamezno opravilo terja več časa in ob njem prihaja do več napak, kot če bi se z vso pozornostjo lotili vsake naloge posebej.

So ženske boljše od moških?

Tradicionalno večjo sposobnost večopravilnosti pripisujemo ženskam, a lanska raziskava objavljena na platformi za medicinske publikacije Plos One kaže, da neupravičeno. Ženski možgani niso nič učinkovitejši pri preklopu med različnimi aktivnostmi oziroma poskusu ukvarjanja z več stvarmi naenkrat – zato ni nobenega vzroka, da bi jim lahko nalagali več dela, družinskih in gospodinjskih opravil.

Nemška raziskava je primerjala sposobnosti 48 moških in 48 žensk, kako dobro jim gre prepoznavanje črk in številk ob več nalogah hkrati ali zaporedoma. Odzivni čas in natančnost sta se ob večopravilnosti zmanjšala - pri obeh spolih enako.

Medijska večopravilnost

V današnjih časih je večopravilnosti več tudi zaradi tako imenovane medijske večopravilnosti, ki jo je prinesla poplava digitalnih medijev in informacij. Ne le, da delamo, vmes odgovarjamo še na telefon, gledamo sporočila, nanje odgovarjamo, spremljamo dogajanje na družabnih medijih in spremljamo še druge vire informacij. Zdaj, ko še več stikov in dogodkov poteka na daljavo, je to še toliko bolj izrazito.

Postavlja se pomembno vprašanje, če večopravilnost v vsakdanjem življenju vpliva na naše možgane tudi tedaj, ko naj bi naenkrat delali le eno opravilo. Nekatere raziskave nakazujejo, da ima lahko vpliv na naloge, ki zahtevajo daljšo pozornost, pa tudi boljši delovni in dolgoročni spomin.
Po drugi strani vse ni vedno slabo, saj je lahko hitro preklapljanje med opravili morda koristno, kadar reševanje problemov zahteva skok iz običajnih okvirjev. Znanost vsekakor še nima končnih odgovorov, kaj vse nam bo večopravilnost prinesla.

Kot vožnja miže

Imamo pa kar nekaj znamenj, kaj nam to prinaša na cestah. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro v eni sekundi nepozornosti prevozimo skoraj 14 metrov, ob 90 kilometrih na uro 25 metrov in ob najvišji dovoljeni hitrosti na avtocesti že celih 36 metrov. Že to nam veliko pove o tem, kako (ne)varno je med vožnjo obrniti pozornost drugam. A kljub temu imamo pogosto prvega motilca pozornosti - svoj mobilnik - zelo blizu in vedno v pripravljenosti, da zazvoni s sedeža, iz torbe ali pa obrne nase pozornost na armaturni plošči.

Številne telefonske aplikacije so nalašč narejene prav zato, da kradejo našo pozornost. In že medtem, ko premišljujemo, ali bi se vztrajnim zvokom in pojavnim okencem odzvali, se na cesti lahko pojavi nevarnost. Koliko zares vidimo, če se med vožnjo ukvarjamo s telefonom ali če smo z mislimi nekje drugje, pove zanimiv poskus, ko so že pred leti ljudem kazali video z igralci, ki so si podajali žogo in jim dali nalogo, da preštejejo, kolikokrat bodo podali žogo igralci v belih majicah. Medtem ko so gledalci zavzeto opazovali bele majice in šteli podaje, je med igro čez sceno stopil igralec oblečen v gorilo, pa ga kar polovica gledalcev sploh ni opazila.

Ko je naša pozornost obrnjena k telefonu, na cesti hitro potekajo stvari, ki jih bomo morda opazili prepozno. In če ne opazimo “gorile”, so posledice lahko usodne, zanjo in za nas. Primer za to lahko najdemo v vsakdanjem življenju, ko smo tudi v slovenskih časopisih že naleteli na novico o tem, kako se je voznik tovornjaka, ki je slepo sledil zemljevidu in navigaciji, na preozki cesti preprosto zagozdil med dve stavbi.

Prepoved z razlogom

Kako tvegano je telefoniranje med vožnjo, kažejo številne raziskave. V eni od njih, objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences, so tri leta v preučevali vožnjo 3500 udeležencev raziskave. Pokazalo se je, da odvrnitev pozornosti od vožnje (in do teh je prihajalo pogosto), podvoji tveganje nesreče. V ZDA porast nesreč v zadnjih letih povezujejo prav z novimi možnostmi, ki jih ponujajo mobilni telefoni in druge naprave. Tako naj bi pogovor s telefonom v roki povečal tveganje 2,2-krat in pošiljanje sporočila 6,1-krat.

Zakonodaja tako vožnjo prepoveduje, a veliko voznikov kazni uide, ker jih med dejanjem pač ne ujamejo. A ko nas v trenutku nepozornosti zapusti tudi sreča, nas ta lahko zapusti za vedno.

Kaj lahko naredimo?

Drži ali ne drži?

Najpogostejši miti o večopravilnosti

Vir: Ameriški Nacionalni svet za varnost (NSC)