Zdravje: Vidite, da ne vidite?

Kar nekaj ljudi pride na očesni pregled v prepričanju, da po svetu hodijo (in vozijo) z dovolj dobrim vidom, a se izkaže, da ni tako. Med manj opaznimi vzroki za poslabšanje vida sta lahko suhost oči in vnetje vek, pa tudi "prikrita" dioptrija, ki se pri nekaterih izrazi šele v odrasli dobi in le počasi napreduje, nam je povedala specialistka oftalmologije Alenka Šket Kontestabile, dr. med., iz očesne ordinacije Inmed v Ljubljani.

Nekateri spremembe v vidu opazijo prej, drugi pozneje. "Najhitreje opazimo hitro poslabšanje vida, še posebno, če do tega pride na obeh očeh hkrati," je povedala sogovornica. Kadar pa se sprememba zgodi le na enem očesu, lahko drugo oko prevzame vse delo in širina vidnega polja ostane dovolj velika, da posameznik težav morda ne opazi. "Včasih šele ob pojavu težav še z drugim očesom naknadno ugotovimo, da je eno oko bolno že dlje časa." Sogovornica zato svetuje, da si občasno pokrijemo eno oko in potem drugo, saj tako lažje ocenimo ostrino vida na posameznem očesu. Seveda ocenjujemo z očali, če jih imamo.

Nekateri se o slabem vidu prepričajo šele, ko dobijo očala, ki jim vid izboljšajo. "Čeprav pridejo v prepričanju, da vidijo povsem dobro in da dobro vozijo, se večkrat izkaže, da ni tako in da niti ne izpolnjujejo pogojev za varno vožnjo brez očal. Šele ob uporabi očal je vidna ostrina spet dobra in lahko varno vozijo." Alenka Šket Kontestabile ugotavlja, da je to posebej pogosto pri ljudeh, ki se jim dioptrija za vid na daleč pojavi šele z leti in se slabša postopno.

Ni vse dioptrija

A tudi ob nespremenjeni dioptriji se lahko zgodi, da vsaj prehodno vidimo slabo. Na to lahko vpliva pretirano solzenje oči, na primer ob prehladih in alergijah, ki vplivajo tako na slabše počutje in zbranost med vožnjo kot tudi na vid. "Kadar so oči solzne, se žarki ne lomijo pravilno. Ker solzni film ni homogen, je vidljivost slabša, ko pomežiknemo, pa je spet boljša. V takem stanju je otežena tudi vožnja," je opozorila sogovornica.

Zanimivo je, da se ob suhem očesu vid poslabša zaradi podobnega mehanizma. "Spet se žarki ne lomijo kakovostno, ker je solzni film nehomogen in nestabilen. Ko dlje časa gledamo, pa naj bo na daleč (v avtomobilu) ali na blizu (za računalnikom) in so oči dlje časa odprte, se tak solzni film na površini prehitro razpoči. Spet pomaga, če pogosto mežikamo ali ko zapremo oči, česar pa med vožnjo seveda ne moremo storiti. Slaba kakovost solznega filma je pri vožnji zelo moteča."
Kot je še razložila Alenka Šket Kontestabile, je suhost oči pogosta težava, ki se običajno stopnjuje s starostjo. Kadar je prehodna in se pojavi občasno, si še lahko pomagamo sami z umetnimi solzami, pogostim mežikanjem, počitki med delom in nego vek. Na prehodno poslabšanje lahko na primer vplivata klimatska naprava v avtomobilu in izpostavljanje oči čezmernemu naporu. Če težave vztrajajo in so za vožnjo moteče, zdravnica priporoča, da (z napotnico) obiščete očesnega zdravnika. "Težave s suhim očesom imajo več razlogov in čeprav je zdravljenje precej podobno, je za usmerjeno zdravljenje potreben natančen pregled."

Vnetje vek

Zelo pogosto k občutku tujka v očeh, pekočemu občutku, rdečini in občutljivosti na sončno svetlobo in/ali slabšemu vidu prispeva vnetje robov vek (blefaritis). To je pogostejše z leti, ob hormonskih spremembah, ob jemanju določenih zdravil in pri nekaterih sistemskih obolenjih. Pogosto gre za kronično stanje, ki ga z nego očesnih vek (toplimi oblogami, masažo, čiščenjem in umetnimi solzami) lahko olajšamo, ne moremo pa zagotoviti, da se ne bo pojavilo nikoli več, odkrito pove Alenka Šket Kontestabile.

Pri lajšanju suhega očesa in vnetja vek si med drugim pomagamo z umetnimi solzami, pri čemer vse niso enako primerne za vse težave. Tudi zaradi tega je priporočljivo, da kakovost solznega filma oceni očesni zdravnik in svetuje najbolj ustrezna zdravila, nadomestke solz in higieno.
Suho oko lahko privede do hujših vnetij očesne površine, tudi roženice. V skrajnih primerih lahko privede tudi do stalne okvare vida. K sreči se očesna površina s pravočasnim in z ustreznim protivnetnim zdravljenjem in nego spet obnovi, je še povedala sogovornica. Dodala je tudi, da ob tako hudem stanju težav ne moremo več "spregledati" in ob njih vsak obišče zdravnika. Vsekakor pa priporoča obisk zdravnika vedno, ko so težave pogoste, vztrajajo dlje časa in kadar je oko boleče, rdeče ali oteklo. Opozorila je še, da se vid poslabša tudi ob globljih vnetjih v očesu, na primer ob uveitisu, zato vsakršno poslabšanje vida terja zdravniško obravnavo!

Neopazne očesne bolezni

Še en vzrok slabšega vida so očesne bolezni, ki jih v začetni obliki sami morda ne bomo opazili. To je odvisno od tega, kako počasi napredujejo in ali v začetku morda prizadenejo samo eno oko, katerega naloge potem prevzame drugo oko. Velja, da najlažje opazimo bolezni, ki hitro okvarijo vid in ki bolijo – na primer vnetje globljih očesnih predelov.

Kot je razložila sogovornica, hitreje opazimo tudi bolezni, ki prizadenejo centralni vid – kot je okvara rumene pege (degeneracija makule), medtem ko težje opazimo okvaro perifernega vida. "Glavkom ali zelena mrena je drugi vzrok slepote v razvitem svetu. Napreduje počasi in iz periferije. Kadar gre za glavkom odprtega zakotja, ki je daleč najpogostejši, povišan očesni tlak tudi ne povzroča bolečine. Več let morda ne opazimo, da se vidno polje oži, kar je za vožnjo lahko precej nevarno."
Zaradi tega sogovornica priporoča pregled pri očesnem zdravniku, če ne prej, ob prvem predpisu očal.

"Očala za branje po 40. ali 45. letu potrebujemo vsi in takrat je prav, da očesno stanje oceni zdravnik in pove, ali je potreben podroben pregled (z napotnico) ali ne. Tu ni pomembno samo merjenje očesnega tlaka, ampak tudi stanje vidnega živca."

Zaveso morda lahko odgrnemo

Še ena bolezen, ki s staranjem očesne leče praktično doleti vse, le da nekatere prej in druge pozneje, je siva mrena. Pri njej očesna leča postane motna, kar se že po 65. letu zgodi približno polovici ljudi. Spremembe vida spet ne opazimo vsi enako hitro in tudi ne napredujejo pri vseh enako. Slika postane zamegljena, poslabša se kontrast, spremeni se ostrina vida, barve so lahko obledele, svetloba luči moteča, nočni vid slabši …

V tem primeru pomaga operacija, pri kateri odstranimo očesno lečo in jo nadomestimo z novo. "Če je očesno ozadje zdravo, je vid povrnjen 100-odstotno in običajno niti očal za daleč ne potrebujemo več. Po posegu lahko spet vozimo. Le prehodno je morda nekaj več težav in potrebujemo obilno pomoč očesnih kapljic," je še razložila Alenka Šket Kontestabile.

Poseg krije zavod za zdravstveno zavarovanje. A če se ob operaciji sive mrene odločimo za lečo, ki lahko omogoči dober vid tako na daljavo kot tudi na bližino (večžariščna leča), doplačila niso mogoča, ampak moramo poseg v celoti plačati sami.

Napotnica ali ne?

Zgolj za predpis očal ne potrebujemo napotnice. Ob določitvi dioptrije zdravnik presodi in nam svetuje ali potrebujemo dodatni pregled in morebitno zdravljenje. Za vso ostalo obdelavo potrebujemo napotnico in pregled v za to ustrezni ambulanti.