Zdravje: Manj vozniškega stresa s kanabisom?

Kanabidiol (CBD) je ena od glavnih učinkovin v konoplji in eden od mnogih kanabinoidov, ki nimajo psihotičnega učinka, zato je med najbolj zanimivimi za raziskovanje, med drugim v povezavi z možnostjo terapevtske uporabe pri razpoloženjskih motnjah. Za voznike je morda še posebej zanimiv njegov morebitno pomirjevalni učinek na stres.

CBD velja skoraj za čudežno učinkovino in zdravilo, a vse v zvezi s kanabidioli vendarle še ni povsem znano in raziskano. Pri nas so na primer lani po petih letih prepovedali uporabo izvlečkov iz tako imenovane industrijske konoplje v prehranske in kozmetične namene, čeprav ti vsebujejo le do 0,2 odstotka tetrahidrokanabinola (Delta-9-THC) in v skladu s stališčem Svetovne zdravstvene organizacije ne predstavljajo tveganja.

Zagotovo so s tveganji povezani tudi nepreverjeni pripravki na črnem trgu, ki lahko vsebujejo večjo vsebnost psihoaktivnega THC, kot jo izkazuje deklaracija.

Pripravki v lekarni z izoliranim CBD so namenjeni le medicinski uporabi in so dostopni z belim zdravniškim receptom, pri čemer pa nimamo slovenskih smernic, komu natančno jih lahko zdravniki predpisujejo.

Lastni nadzorni sistem

Za mnenje o učinku CBD na vožnjo smo poprosili asist. prof. dr. Tanjo Bagar, direktorico nepridobitne in nevladne organizacije ICANNA, mednarodnega inštituta za kanabinoide, ki združuje nekatere strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz Slovenije, Avstrije in Nemčije ter v našem okolju krepi znanstveno razpravo o konoplji in kanabinoidih. Povedala nam je, da je CBD v resnici dokazano učinkovit pri zmanjševanju stresa, tesnobe in tudi različnih drugih razpoloženjskih motnjah. "Veliko je objavljenih študij na to temo, vse od poskusov na živalih do pričevanj pacientov. Res pa je, da kliničnih raziskav na to temo ni in so težko izvedljive. Po drugi strani vemo, da telo v stresu kanabinoide proizvaja tudi samo. Imamo namreč svoj lastni (endokanabinoidni) sistem, ki ob pomoči encimov proizvaja kanabinoide in jih, ko opravijo svoje delo, tudi razgrajuje. Kanabinoidi imajo največ učinkov na imunski sistem in osrednje živčevje, kjer imajo celice zanje največ prijemališč (receptorjev). Pravzaprav je to eden od temeljnih krovnih nadzornih sistemov v našem telesu, ki skrbi za vzdrževanje ravnovesja z vplivom na proizvodnjo živčnih prenašalcev, hormonov, na presnovo, krčenje mišic, spanje, spomin, delovanje organov in še marsikaj."

Opozorilne molekule

Osnovni mehanizem delovanja kanabinoidov je, da služijo kot signalne oziroma SOS molekule v našem telesu. "Ko smo izpostavljeni stresu ali drugim nevarnim situacijam, naše telo proizvede lastne kanabinoide, ki mu omogočijo, da tudi v takih situacijah dobro deluje. Na nek način na celični ravni zaščitijo naše telo pred škodljivimi posledicami stresa," pojasnjuje učinke dr. Bagarjeva. "V tem pogledu imajo zelo podoben mehanizem delovanje tako naši lastni endokanabinoidi kot tudi rastlinski." Ravno tu vidi prednost CBD.

Deluje na celovit način in pripomore k temu, da naše telo ostane v ravnovesju oz. homeostazi tudi v izrednih okoliščinah. Tudi udeleženost v prometu je velikokrat kaskada stresnih in nepredvidljivih okoliščin: možnost, da ohranimo mirnost, zbranost in ravnovesje v takšnih okoliščinah, bistveno pripomore k ustreznejšim odzivom na cesti.

Vseeno bodimo previdni

Zdi pa se, da je težava s konopljo in kanabinoidi, da se učinkovanje od posameznika do posameznika lahko zelo razlikuje celo pri istih odmerkih in učinkovinah, kar otežuje dokazovanje učinkovitosti v kliničnih raziskavah in uporabo v medicinske namene.

Endokanabinodini sistem v našem telesu je tako prvobiten in njegovo delovanje tako zapleteno, da ga na nek način težko spravimo v kalup sodobne znanosti.

Kljub temu je uporaba CBD ob upoštevanju nekaterih previdnostnih ukrepov varna in tudi ni zakonodaje, ki bi prepovedovala njegovo uporabo med vožnjo, saj to ni sedativ in ne deluje uspavalno, pojasnjuje dr. Tanja Bagar. "Res pa je, da so lahko reakcije na uporabo CBD zelo individualne. Ker gre za vzpostavljanje ravnovesja v telesu, ni presenetljivo, da se posamezniki odzivajo zelo različno. Nekateri potrebujejo več gibanja, drugi pa počitek, da si povrnejo ravnovesje. Okoli pet odstotkov uporabnikov tako poroča, da se po jemanju počutijo bistveno bolj aktivno, podobno kot po kavi, prav tako pa jih okoli pet odstotkov pove, da se počutijo utrujeno in zaspano."
Zato svetuje, da, še posebej pri vožnji, možnost individualnih odzivov upoštevamo. "Najboljši nasvet je, da z uporabo CBD začnemo tako, da zaužijemo nizke odmerke v popoldanskih ali večernih urah in opazujemo svoje počutje. Večina ne bo opazila akutnih vplivov na počutje glede zaspanosti. Če pa ste med tistimi, je treba CBD zaužiti šele po vožnji ali pa vsaj štiri do pet ur pred njo."

Tveganje je drugje

Še največje tveganje je povezano z uporabo nepreverjenih izdelkov na črnem trgu, ki kljub drugačnim oznakam lahko poleg kanabidiola vsebujejo še kaj drugega. Dr. Tanjo Bagar smo vprašali, na kaj vse naj bodo uporabniki pozorni. "Največja nevarnost glede vožnje je, da zaužijemo izdelek v dobri veri, da vnašamo CBD, vsebuje pa veliko več THC. V idealnem primeru bi uporabnik izbral proizvod pridobljen iz rastline z znanim poreklom (seme, sorta, kemovar), ki je rasla v ekoloških razmerah in bila ekstrahirana brez topil. Potem je seveda tu še vprašanje, ali trditve na deklaraciji tudi držijo, zato spodbujam kupce, da vprašajo po analiznih listih, ki izkazujejo, koliko katerih kanabinoidov izdelek res vsebuje."

Učinek prisklednikov

Kot še pojasnjuje dr. Taja Bagar, lahko v Sloveniji zdravniki kanabidiol predpišejo na beli recept, vendar smernice glede uporabe v medicini še niso potrjene, čeprav se tako nevrološka kot tudi onkološka stroka za to zelo trudita.

V lekarnah lahko tako načeloma dobimo sintetiziran, torej v laboratoriju pridobljen CBD, ali pa rastlinski, izoliran CBD. "Ne glede na to, ali je iz rastline ali laboratorija, vsebuje le eno molekulo. Vemo pa, da je za delovanje kanabinoidov pomemben tako imenovani "entourage" učinek oziroma sinergija veliko različnih snovi, ki so prisotne v rastlini. Tako denimo CBDA pomaga pri absorbciji CBD, terpeni pa pomagajo, da se CBD lahko močneje veže na prijemališča (receptorje). To lahko ponudijo le proizvodi, ki so pripravljeni iz izvlečka cele rastline."

Medicinska uporaba pod nadzorom

Glede uporabe v medicinske namene se sogovornica strinja, da je najbolj varno, če vsako zdravljenje z uporabo kanabinoidov uvaja in spremlja zdravnik, ki lahko ustrezno prilagaja odmerke in način jemanja. "Pomembno je tudi, da se kanabinoidna terapija uskladi z že obstoječim zdravljenjem. Kanabinodi se namreč večinoma uporabljajo kot dodatno zdravljenje in ne kot samostojna terapija. Tu je treba kar nekaj znanja in izkušenj, da strokovnjak najde pravi odmerek in način dajanja ter razišče morebitne medsebojne učinke z že obstoječimi zdravili. CBD na primer vpliva na delovanje nekaterih citokromov v jetrih in če se zdravilo presnavlja preko tega encima, bo uporaba CBD vplivala na koncentracijo zdravila v krvi in to je seveda treba upoštevati."

Kanabidiol pri trdovratni epilepsiji

V Ljubljani so bili med prvimi v svetu, ki so se odločili preizkusiti kanabinoidno zdravljenje pri otrocih s trdovratno epilepsijo. Od januarja 2015 do junija 2017 so na Pediatrični kliniki v Ljubljani s sinteznim kanabidiolom zdravili 67 otrok s trdovratnimi oblikami epilepsije. Pri 30 odstotkih so dosegli vsaj 90-odstotno izboljšanje, pri skoraj polovici pa več kot 50-odstotno izboljšanje. Protiepileptična zdravila pri njih niso bila uspešna.

Največ v onkologiji