Z električnim avtom po puščavi in avenijah Abu Dhabija

Električni avti na puščavskem pesku ene z nafto najbogatejših držav? Audijeva odločitev, da svoj prvi električni avto predstavi v Abu Dhabiju, je morda dvignila nekaj obrvi, a ponudila tudi vpogled v nek drug in zelo drugačen svet.

V strateške in geo-politične razloge za Audijevo odločitev se ne bomo spuščali - na naše vprašanje o tej temi so nam Audijevi predstavniki odgovorili z “zakaj pa ne” -, je pa takšen izlet z električnim avtom po puščavi Abu Dhabijskega emirata prekrasno doživetje. Ne samo zaradi pravljične puščavske pokrajine …

Inscenirana eksotika

Abu Dhabi je prestolnica Združenih Arabskih Emiratov, sedmih posamičnih emiratov, ki so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja združili v skupno državo. Sosednji Dubai je sicer večji in še bolj turistično ravzpit, a tudi Abu Dhabi si je svoje mesto na turističnem zemljevidu izboril s podobno ponudbo kot Dubai: s kombinacijo inscenirane arabske eksotike in zahodnjaškega blišča. Kdor bo v Abu Dhabiju iskal pristno arabsko doživetje, bo razočaran, pa še ob precejšen kupček denarja; tisti konec arabskega polotoka ne streže nahrbtniškim popotniškim avanturistom, pač pa udobja iščočim in vajenim zahodnjakom, ki jih bolj kot prave zvezde nad spalno vrečo zanimajo hotelske zvezdice.

Zaloge nafte

A to seveda ne pomeni, da je v Abu Dhabiju dolgočasno, le pričakovanja je treba ustrezno prikrojiti - ali pa jih povsem opustiti. Takrat Abu Dhabi preseneti z mogočno zahodnjaško arhitekturo in odlično infrastrukturo, pa tudi z urejenostjo, ki jo lahko prinesejo le neskončne količine denarja. Da ta izvira predvsem iz naftnega biznisa, je menda jasno in če koga to zanima: letno v Emiratih načrpajo skoraj 180 milijonov ton nafte, dostopnih zalog pa imajo pod peskom menda še 13 milijard ton.

Prav naftno bogatstvo pa Abu Dhabiju in okoliškim emiratom omogoča, da se ukvarjajo tudi s številnimi drugimi donosnimi posli. Turizem je le ena od takšnih dejavnosti, njihovi vložki v privabljanje tujih gostov pa so astronomski - leta 2009 odprto dirkališče Yas Marina streljaj od Abu Dhabija, na katerem je bila isto leto že prva dirka formule 1, so na primer zgradili za skoraj 900 milijonov evrov. Neznanske količine denarja vlagajo tudi v druge infratrukturne projekte, ki jih izza volana avtomobila ni mogoče spregledati; povsod iz peščenih tal rastejo nova naselja vil, hotelov, marin in še kaj.

Zeleno, a nedokončano mesto

Med to “še kaj” je vsekakor treba uvrstiti fascinanten infrastrukturni projekt: samozadostno, trajnostjo zasnovano, brezogljično in “pametno” mesto Masdar City nekaj-deset kilometrov od Abu Dhabija. Ambicioznemu projektu zelenega mesta, ki so ga začeli graditi pred trinajstimi leti, je v zadnjem času močno zastal korak: doslej so zgradili manj kot 10 odstotkov načrtovanih stavb, pa tudi ogljična bilanca ni še niti približno blizu napovedane nevtralnosti, a obiskovalci imajo vseeno kaj videti: od arhitekturne zasnove, ki stavbe ščiti pred vročim puščavskim soncem in visokotehnoloških transportnih rešitev, do 10 MW sončne farme, ki naj bi mesto oskrbovala z “brezplačno” električno energijo. Manjkajo samo še prebivalci …

Električna pozaba

V senci sončne elektrarne Masdar Cityja smo novinarji iz celega sveta prvič sedli za volan Audijevega e-trona quattra - in pozabili, da Abu Dhabi v resnici poganja nafta. Široke in kot biljardna miza ravne ceste so nas vodile do zelenih oaz Al Aina, kjer smo na provizorično postavljeni hitri električni polnilnici dopolnili zaloge energije v avtih, s katero smo se brez bojazni pred obstankom spopadli z ovinki gorske ceste na Jebel Hafeet, drugo najvišjo goro Emiratov na meji s sosednjim Omanom. Na poti navzdol smo z učinkovitim sistemom rekuperacije zavorne energije v akumulatorje povrnili vsaj nekaj pri vzponu porabljene elektrike.

Med vožnjo nazaj v Abu Dhabi smo ob cesti opazovali črede kamel na čudovitih peščenih sipinah, a morebiten izlet v peščeno brezpotje so nam Audijevi možje že pred štartom izbili iz glave; štirikolesno gnani e-tron quattro sicer zmore veliko, sipkega puščavskega peska pa s svojimi športnimi pnevmatikami ne more premagati. Se je pa e-tron quattro zato toliko bolje znašel na širokih avenijah Abu Dhabija, kjer sicer v gneči najnovejših prestižnih limuzin in cestnih terencev ne naredi takšnega vtisa, kot ga bo na primer na Tivolski cesti v Ljubljani. A celo v arabskem avtomobilskem raju se je za nami obrnila marsikatera z gutro (značilnim belim pokrivalom moških) prekrita glava. 

Kaj si bogati prebivalci Emiratov, kjer liter bencina stane 50 centov, v resnici mislijo o električni mobilnosti, nismo izvedeli in tudi nismo spraševali; zagotovo imajo povsem drugačne skrbi in težave od nas zahodnjakov, ki utopično verjamemo, da bomo z električno mobilnostjo rešili vse tisto, kar smo zamočili v preteklosti.

Vroče!

Hitra električna polnilnica - sredi puščave

Sredi testne proge, na kateri smo lahko preskušali novi audi e-tron quattro, so Audijevi inženirji postavili hitro polnilno postajo z močjo 150 kW. Enake polnilne postaje bodo postavljene ob evropskem avtocestnem omrežju; polnilnice postavlja konzorcij Ionity (ki ga med drugim sestavljajo koncerni BMW, Daimler, Ford in Volkswagen), razporejene pa naj bi bile največ 120 kilometrov druga od druge. V Sloveniji je partner konzorcija naftni trgovec OMV, ki bo hitre polnilnice postavil na svojih bencinskih servisih ob slovenskih avtocestah.

Polnilnica, ki smo jo lahko preskusili v Abu Dhabiju, je naš e-tron quattro med preskusom polnila z močjo nekaj več kot 140 kW: e-tronov 95 kWh sklop akumulatorjev je skoraj do vrha napolnila v pičle pol ure. Z zanimanjem smo opazovali pretakanje električne energije v avto, ki poteka prek debelega električnega kabla - ta se je med polnjenjem občutno segrel. Postavitev tovrstne hitre polnilnice je obsežen gradbeni in elektroinštalacijski projekt, ki ni poceni; po nekaterih informacijah postavitev takšne polnilnice stane približno 20.000 evrov. Obstoječe hitre polnilnice v Sloveniji imajo zmogljivost največ 50 kW.