1987
+386 1 530 53 53
Subaru je svoj dizelski motor poslal na smetišče tehniške zgodovine. Nove dobe se loteva na samosvoj način: mehanski štirikolesni pogon je dobil električno pomoč.
Zanimivosti in dejstva: Elektrifikacija stare šole
Subaru je po vsem svetu zaslovel predvsem zaradi svojega zmogljivega simetričnega štirikolesnega pogona, bokserskega motorja z nizkim težiščem, odličnih voznih lastnostih in pregovorne zanesljivosti. Dovolj pove podatek, da so od leta 1966 naredili približno 20 milijonov avtomobilov, med katerimi jih je bilo kar 19 milijonov opremljenih s simetrični AWD pogonom. Še naprej vztrajajo pri svojih tradicionalnih lastnostih: nizkem težišču bokserskega motorja in stalnem mehanskem štirikolesnem pogonu. V času zlate dobe dizelskih motorjev so za Evropo razvili tudi prvi dizelski bokserski motor z bati v horizontalni legi oziroma 180-stopinjskim kotom med valji, a si z njim precej okrnili ugled zanesljivosti oziroma nepokvarljivosti. S tem motorji je imel Subaru precej težav zaradi strojeloma na motornih gredeh. Dizelska zgodba je končana in pri Subaruju nočejo več slišati o dizelskem motorju. Lani je Subaru na stari celini prodal kar četrtino manj avtomobilov kot leto poprej, vsega 33.000. Na določenih trgih bodo v Evropi še vedno ponujali možnost naknadne vgradnje plinskega sistema (LPG) proizvajalca BRC, sicer pa se usmerjajo v elektrifikacijo.
| Pod lastniškimi okriljem Toyote nameravajo pri Subaruju do konca ravnokar novega desetletja, do leta 2030, delež elektrificiranih vozil v svoji globalni prodaji povečati na 40 odstotkov. Do leta 2035 pa naj bi v vsak nov model vgradili električno pogonsko komponento. Smeli načrti predvidevajo, da bo znamka z elektrifikacijo do leta 2050 povprečne izpuste CO2 znižala za kar 90 odstotkov glede na povprečne izpuste, ki jih je njihova družina modelov imela v letu 2010. |
.jpg?1583398627803)
Električna pomoč v menjalniku, pogon ostaja mehanski!
V Evropi si je Subaru zaradi težav z dizelskim motorjem načel ugled pregovorne zanesljivosti. Novi e-boxer oziroma hibridni pogon, ki so ga razvili posebej za evropske ceste in stranpoti, naj bi znamki povrnil staro slavo. Kljub elektrifikaciji še naprej vztrajajo pri prepoznavnih lastnostih: nizkem težišču bokserskega motorja in stalnem mehanskem štirikolesnem pogonu.
Japonski inženirji so se hibridnega pogona lotili z združitvijo moči 2-litrskega bencinskega bokserskega motorja (110 kW in 194 Nm) in 12,3-kilovatnega sinhronega elektromotorja, ki so ga namestili v ohišje samodejnega CVT menjalnika. Dodatnih 66 Nm navora električnega motorja ne omogoča “turbo” občutkov, pomaga pa k boljši odzivnosti pri nižjih vrtljajih bencinskega motorja. Dodatna sklopka v menjalniku omogoča tudi vožnjo zgolj na elektriko do hitrosti 40 km/h.
Na testni trasi smo zgolj na elektriko vozili le na zelo kratkih razdaljah pri spustih. Kompakten litij-ionski akumulatorski sklop, v katerega je moč shraniti le za dobre pol kilovatne ure energije, se hitro izprazni, a se pri zaviranju tudi hitro napolni. Med ovinki in na terenu je hibridni subaru še vedno pravi subaru: podvozje je odlično uravnoteženo, blaženje suvereno prestreza vse udarce s podlage, avto odločno drži stik s podlago in oprijem je res učinkovit. Pomoč elektrike se najbolj pozna pri vklopu terenskega programa X-mode, saj pri nizkih hitrostih na kolesa pride več navora.
.jpg?1583399718828)
Terenec v “golfovem” razredu
Subaru XV je kljub elektrifikaciji obdržal svoj kleni značaj. Med kompaktnimi križanci ni avtomobila, ki bi bil od tal oddaljen 22 centimetrov in bi v blatu, snegu in strmini zmogel tako suvereno “gristi” v podlago. To je še vedno avto za vse tiste, ki od podvozja in pogona zahtevajo veliko več kot le speljevanje na zasneženem klancu. Marsikateri cestni terenec niti približno ne bo zmogel slediti kolesnicam hibridnega subaruja. XV zmore kar 28,6 stopinje izstopnega kota, 21,5 stopinje prevojnega kota in 18 stopinj vstopnega kota. Strmino odlično obvladuje z izpopolnjenim terenskim programom X-mode, ki sam uravnava hitrost pri spustu in pri tem odlično nadomešča reduktor. Na zahtevni progi po terenu se je X-mode vozni program izkazal tudi z učinkovitostjo hitrega prenosa navora na kolo z več oprijema. Na posebni klančini opremljeni z valjčki je denimo terenski program ves razpoložljiv navor prenesel na zadnje desno kolo in avto je speljal z valjčkov, čeprav so se ostala tri kolesa vrtela v prazno. Impresivno za avto brez podpore klasičnih mehanskih diferencialnih zapor.
.jpg?1583398920096)
Če se tradicionalne lastnosti med ovinki in na zahtevni podlagi izkažejo kot prednost, se pri porabi oziroma odzivnosti še vedno ne morejo kosati s pričakovanji nove dobe. Na zelo zahtevni testni progi je potovalni računalnik pokazal (pre)visoko povprečno porabo: 11,2 litra na 100 kilometrov. Precej več od obljubljene normne porabe 7,9 litra izmerjene po WLTP ciklu.
.jpg?1583398876767)
Pod črto ...
Hibridni subaru XV e-boxer je pravi avto za poznavalce, ki se niso pripravljeni odpovedati prednostim zmogljivega pogona, a so pripravljeni na račun vozniških užitkov tudi marsikaj odpustiti. Za kakovostno izdelan, tehnološko zanimiv hibridni XV, ki je v osnovi dobro varnostno opremljen in na terenu nadpovprečno zmogljiv, bo pri nas treba odšteti najmanj 33.140 evrov.
Subaru XV e-boxer
11 odstotkov varčnejši pogon od bencinskega
stalni mehanski štirikolesni pogon
X-mode terenski program
nadpovprečne zmogljivosti pri vožnji po terenu
22-centimetrska oddaljenost od tal
dobra varnostna oprema
malenkostni oblikovni popravki
naprodaj marca za najmanj 33.140 evrov
.jpg?1583399415018)
Foto: Subaru XV e-boxer v akciji ...
Kje lahko pri nas kupite in servisirate subaruja?
Lani je ta japonski butični izdelovalec pri nas prodal vsega 38 avtomobilov in na prvi pogled se zdi, da je znamka kot nekakšen tehnični predikat oziroma eksot povsem nezanimiva za slovenske kupce. V resnici pa Slovenci še zdaleč niso pozabili na Subaruja, kar kaže tudi razmeroma pestro dogajanje na trgu rabljenih avtomobilov. Na največjem slovenskem spletnem avtomobilskem oglasniku je skoraj vedno v ponudbi več kot 150 rabljenih subarujev. Kaj se torej dogaja in kje je pri nas sploh mogoče kupiti in vzdrževati avtomobile te znamke? Subaru v Sloveniji nima uradnega uvoznika oziroma zastopnika. Za zagotavljanje rezervnih delov pooblaščenim servisom, oblikovanje cen avtomobilov v ponudbi in dobavo skrbi Subaru Italija, ki je uradni zastopnik znamke v naši zahodni sosedi. Italijanska centrala je zadolžena za slovenski in hrvaški avtomobilski trg. Subaru ima v Sloveniji štiri pooblaščene servise.
