Test: Mercedes EQE 350 4MATIC

EQE je Mercedesova kupejevska električna limuzina, ki ima - vsaj na papirju - vse značilne mercedesovske adute; vrhunsko tehniko, odlično vozno udobje, zvrhano mero prestiža in visoko ceno. Ampak: koliko ti štejejo v svetu električne mobilnosti? 

Mercedes se je električne mobilnosti pred nekaj leti lotil na pragmatičen način: svoje manjše (in cenejše) električne avtomobile je v prid manjšim razvojnim stroškom naredil kar iz obstoječih modelov (EQA, EQB in EQC so GLA, GLB in GLC z električnimi pogoni), povsem novo in povsem električno platformo pa je namenil prestižnim mercedesom v zgornjem delu cenika (EQE, EQE SUV, EQS in EQS SUV). 

Nova platforma, nova aerodinamična oblika

Nič čudnega torej, da si EQE platformo in večino tehnike deli z električnim zastavonošem EQS. Z njim si deli tudi kupejevsko limuzinsko obliko, ki vnaša malo zmede v skrbno negovan Mercedesov oblikovalski jezik, a za to obstaja logično pojasnilo: EQE in EQS sta bila bolj kot v glavah oblikovalcev zasnovana v vetrovniku. Količnik zračnega upora EQE je 0,22, kar je malce več od količnika daljšega EQS, a še vedno zelo dobro za avto tega razreda; to je tudi razlog, da EQE pri višjih avtocestnih hitrostih ne izgublja toliko dosega kot ostali, manj aerodinamični avtomobili.
Poleg malce neobičajne oziroma neznačilne oblike za aerodinamiko plačujemo tudi z zmanjšanim udobjem bivanja v kabini: v EQE se sedi (in vstopa) nizko, pogled nazaj omejuje ozko zadnje okno, prostor za glave potnikov zadaj pa odščipne kupejevsko padajoča streha. 
Škoda, da pri vzorčenju oblike večjega EQS niso mogli povzeti tudi funkcionalne rešitve odpiranja prtljažnika skupaj z zadnjim steklom: pri EQE se odpre samo pokrov prtljažnika, kar močno zmanjšuje uporabnost sicer globokega in prostornega prtljažnika, kamor težko vtaknemo večje oziroma nerodnejše kose prtljage oziroma tovora. Zaradi tega in kupejevske silhuete se EQE ne zdi tako prostoren in zračen, kot je njegova dizelsko-bencinska različica razred E.  

Notranjost: Mercedesove odlike - in pomanjkljivosti 

V notranjosti EQE pusti razkošen in zelo avantgarden vtis. Armaturno ploščo z dvema ločenima velikima zaslonoma poznamo že iz drugih mercedesov, za zajetno doplačilo pa si lahko kupec omisli tudi velikanski stekleni panel s številnimi zasloni “hyperscreen”. Osnovna vozniška ergonomija je brez napake, položaj za volanom je odličen, vidljivost naprej tudi, prednja sedeža sta zelo udobna in ponujata tudi dovolj opore. Vse ostalo je digitalno, prilagodljivo, barvito, nastavljivo - in kar malce kičasto. Ne dvomim, da je kupcem to všeč, a za izkoristek vseh teh preštevilnih možnosti prilagajanja izgleda in funkcionalnosti si je treba vzeti čas - nekatere rešitve, na primer na dotik občutljiva volanska stikala, so daleč od optimalnih -, vse to pa tudi veliko stane, kar se pozna v ceni avtomobila. Jaz bi raje videl, da bi se pri Mercedesu bolj posvetili kakovosti izdelave; marsikateri od številnih sestavnih delov notranjosti malce zaškriplje pri dotiku, česar pri starejših in bolj analognih mercedesih ni opaziti. 
Morda lahko o tej pretirani tehnološkosti govorimo tudi pri ostalih elementih tega avta; preskusni EQE je imel ob dveh električnih motorjih in akumulatorskem sklopu z več kot 90 kWh še zračno vzmetenje in štirikolesni krmilni mehanizem, da ne omenjamo še številnih masažnih funkcij prednjih dveh sedežev ali merilnika čistosti zraka zunaj in znotraj avta. Za vse to je treba seveda dodatno seči v žep; številni dodatki s seznama dodatne opreme so osnovno ceno avta s 86.700 evrov potisnili prek 125 evrskih tisočakov.  

Udobje pred športnostjo

Preden več napišemo o električnem pogonu, je treba zapisati, da je EQE v prvi vrsti zelo udobna kupejevska limuzina, ki kljub 2,5 tone mase (in ob doplačilnem zračnem vzmetenju) odlično blaži cestne neravnine, zelo odzivno izpolnjuje voznikove ukaze in zelo učinkovito ščiti potnike v kabini pred zunanjimi vplivi. Ob pomoči krmiljenja zadnjih koles je EQE zelo okreten in natančno vodljiv avto, ki dobro skriva tako karoserijske centimetre kot kilograme - in teh je za več kot 2,5 tone. Morda avtu manjka malce športne ostrine, saj celo v športnem voznem programu ne ponuja vozniške dinamike, ki smo je vajeni od nekaterih tekmecev. 

(Dokaj) učinkovit pogon

Kot da bi pri Mercedesu športne vozniki vabili, naj raje izberejo bolj dinamično, a tudi precej dražjo različico AMG: sistemska moč obeh motorjev je namreč “le” 215 kW (kar je manj od 300 KM), kar je za 2,5 tone “suhe” teže sorazmerno malo, pa čeprav je navora več kot 700 Nm. Tudi zato je udobje postavljeno precej nad zmogljivosti. 
Kot smo že omenili, ima EQE pod karoserijskim dnom nameščen akumulatorski sklop z uporabno zmogljivostjo 90,6 kWh. Ob takšni zalogi energije bodo imeli uporabniki precej manj skrbi z dosegom kot pri nekaterih drugih električnih avtih. Tovarniško obljubljenih 580 km je sicer težko dosegljivih, a tudi 430 kilometrov, kolikor smo jih z enim polnjenjem prevozili na našem testu, ni slab rezultat. Še zlasti to velja ob dejstvu, da smo veliko kilometrov naredili pri avtocestnih hitrostih, kjer do izraza pride majhen količnik zračnega upora: razlika v porabi energije med podeželskimi cestami in avtocestami je manjša, kot smo je vajeni - če na običajni cesti avto porabi približno 18 kWh/100 km, na avtocestah znotraj hitrostnih omejitev poraba le redko seže prek 24 kWh/100 km. Skupno povprečje malce nad 21 kWh/100 km je za avto te velikosti kar lep dosežek, pa čeprav smo mu to namerili v zmernih spomladanskih temperaturah. 
Velja pa opozoriti, da velik zalogovnik energije zahteva nekaj več časa za polnjenje. Na izmeničnih priključkih lahko polnimo z 22 kWh (kjer je to sploh na voljo, seveda) na hitrih enosmernih polnilnicah pa z močjo do 170 kW, kar je, zanimivo, 30 kW manj kot omogoča večji EQS na enaki platformi. Žal takšnih polnilnih moči v Sloveniji praviloma ne moremo preskusiti, saj ne Petrolove ne Ionity polnilnice v praksi ne omogočajo tako velikih moči. 
Vozniku pri njegovi električni mobilnosti pomagajo zelo dober načrtovalec poti v navigacijskem sistemu, sistem prilagajanja moči rekuperacije z obvolanskima ročicama ali s samodejno prilagodljivostjo in zelo bogat ter dobro delujoč nabor asistenčnih sistemov, ki še povečujejo občutek suverenosti in varnosti v avtu. 
A vse to stane: kot smo že napisali, je izhodiščna cena za EQE z dvema motorjema in takšno zalogo energije 86.700 evrov. Ko k temu prištejemo še številne dodatke, tudi 100 evrskih tisočakov ni več dovolj.

Pod črto

EQE je Mercedesov odgovor na Tesline avtomobile - in čeprav ni tako učinkovit, kot je večina tesel, v Stuttgartu z novo električno platformo dokazujejo, da se lahko vsaj približajo razrednim standardom, ki so jih postavili v ameriškem Texasu. A za takšen denar bi vendarle pričakovali malce več učinkovitosti, malce več zmogljivosti, odzivnejšo programsko opremo in za ščepec boljšo kakovost izdelave …

Všeč nam je +

vpadljiva oblika, počutje v kabini, učinkovit pogon, vozno udobje

Ni nam všeč -

prostor za glave zadaj, dostopnost prtljažnika, visoka cena, številna doplačila

Tehnični podatki

Mercedes EQE 300 4matic