Test: Volvo C40 P8 recharge plus AWD

C40 je prvi Volvov avto, ki je na voljo zgolj z električnim pogonom; izrazit skandinavski značaj so združili z dvema električnima motorjema, športnimi zmogljivostmi - in visoko ceno …

Volvo se je že pred časom zavezal k temeljiti elektrifikaciji svoje palete modelov, svoj prvi povsem električni avto pa je predstavil šele lani - če ne štejemo njegove podznamke Polestar, ki pa v Sloveniji ni prisotna. 

Kupejevsko trendovski

C40 ima oblikovno in tehnično veliko skupnega z električno različico uspešnega cestnega terenca XC40, s samosvojo kupejevsko obliko zadnjega dela pa so se pri Volvu priključili trendu kupejevskih cestnih terencev in križancev. O prednostih takšne oblike vam ne znamo veliko napisati, je pa C40 videti všečno in prepoznavno. Pogled od blizu odkrije zanimivo oblikovan zadnji del avta z lučmi, ki zaobjamejo boka in ob straneh zadnjega stekla sežejo proti strehi. Komur je všeč Volvov skandinavski dizajn, mu bo vsekakor všeč tudi kupejevski C40, ki je po zunanjih merah zelo poravnan z bolj klasično oblikovanim XC40, če ne štejemo nekaj centimetrov manjše višine avta. 

270-centimetrska medosna razdalja je dovolj za dokaj radodarno odmerjene notranje mere, notranjo prostornost - in malce tudi prtljažnik - pa vsaj malo skazi rahlo padajoča kupejevska streha zadaj. Če je nad zadnjo klopjo XC40 do strehe 99 cm prostora, ga je v C40 93 cm, kar pomeni, da bodo višji od 185 cm z glavo hitro ob stropu. Prtljažnik je s 413 litri prostornine (1205 litrov, če naprej prekucnemo naslonjalo zadnje klopi) le za 6 litrov manjši kot pri XC40. K prostoru zadaj je treba prišteti še uporaben prostor pod prednjim pokrovom, kamor lahko zložimo vse mogoče kable. Na še eno posledico kupejevskega zadka velja opozoriti: ozko zadnje steklo in precej debela zadnja stebrička močno omejujejo pogled nazaj.

Skandinavski minimalizem

Arhitekturno in oblikovno zasnovo notranjosti in armaturne plošče poznamo iz XC40, saj sta avtomobila do začetka zadnjih vrat enaka. To pomeni digitalne merilnike in velik tablični zaslon na armaturni plošči, na katerem deluje Googlov operacijski sistem. A ob sodobni programski opremi se zdi C40 s podatki in grafiko precej skop: na velikem tabličnem zaslonu se sicer prikazujejo vsi osnovni oziroma potrebni podatki, a vendarle se zdi, da zaslon ni dovolj izkoriščen - kar velja tudi za digitalne merilnike pred voznikom. Morda so pri Volvu uslišali naše prošnje za manj motečimi uporabniškimi vmesniki v sodobnih avtih - ali pa le zvesto sledijo minimalistični skandinavski filozofiji oblikovanja …

Pomembneje se nam zdi, da voznik v C40 sedi udobno, ergonomsko pravilno in da je zaradi cestno-terenske višine sedeža od tal vstopanje v avto zelo udobno. Pohvalimo tudi dosledno in natančno kakovost izdelave ter veliko prostora za drobnarije (vključno s prostorom za mobilnik z brezžičnim polnjenjem). Komur to kaj pomeni; kljub videzu usnja na sedežih je C40 znotraj oblečen v umetne in reciklirane materiale in naj bi bil sprejemljiv tudi za vegane.

Preveč moči?

Preskusnega volva C4 sta poganjala dva sihnrona električna motorja (po eden za vsak kolesni par) z močjo 150 kW; sistemska moč 300 kW in navor 660 Nm je dovolj za odlične pospeške skozi celotno hitrostno območje vse do elektronsko omejene največje hitrosti 180 km/h. Skandinavski minimalizem se delno pozna tudi pri tehniki: Volvo na primer omogoča le polno rekuperacijo, ki omogoča vožnjo le s pedalom za plin - ali pa rekuperacijo povsem izklopimo. Vožnja z enim pedalom zahteva nekaj vaje, a ko jo osvojimo, pri običajni vožnji res le redko rabimo zavore. 
Zimske vozne razmere so pričakovano vplivale na porabo energije oziroma na doseg; akumulatorski sklop z uporabnih 75 kWh poleti morda res zadostuje za 400 km dosega, v tem zimskem času pa ob povprečni porabi energije 26,1 kWh/100 km lahko z enim polnjenjem prevozimo manj kot 300 km - še manj seveda, če vozimo po avtocesti z višjimi hitrostmi. Z izmeničnim tokom lahko avto polnimo z 11 kW, na hitri polnilnici pa z največ 150 kW. 
Z malce pesniške svobode lahko zapišemo, da volvo C40 po svojih zmogljivostih ni prav nič veganski: manj kot 5 sekund pospeška do 100 km/h spada v razred superšportnih avtomobilov - in takšen je tudi občutek, ko pedal za plin potisnemo do konca. Če pod kolesi ni suhega asfalta in če volana nimamo poravnanega, imajo kolesa kar nekaj težav z iskanjem oprijema; vsak od obeh električnih motorjev nad vsako osjo pri polnem pospeševanju pošlje celoten navor na kolesa naenkrat. Če k temu prištejemo še dokaj mehko vzmetenje, zaradi česar se karoserija nagiba tako vzdolžno pri pospeševanju in zaviranju kot tudi bočno med ovinki, je jasno, da C40 ni športni avto - in da je verjetno razumneje, če namesto različice z dvema motorjema izberete za 14.000 evrov cenejšo in tudi energetsko bolj gospodarno različico z enim motorjem. 

Spletni nakup za visoko ceno

Volvo C40 recharge naj bi bil poleg prav tako električnega XC40 recharge eden redkih avtov pri nas, ki ga lahko kupimo prek spleta oziroma prek Volvovega virtualnega avtomobilskega salona na njegovi spletni strani, a je treba na podpis pogodbe o prodaji in financiranju še vedno obiskati prodajni salon. Osnovna cena takšnega avta je zajetnih 74.000 evrov, z nekaj dodatne opreme pa še približno pet tisočakov več. 

Pod črto

Volvo C40 recharge je točno takšen, kot ga pričakujemo od te zelo skandinavske avtomobilske znamke pod kitajskim okriljem: minimalistično prijeten, trendovsko všečen, z dvema motorjema zelo zmogljiv - in tudi zelo drag. Prav veliko racionalnih razlogov za njegov nakup ni, čustvenih pa je kar nekaj. 

Všeč nam je +

zelo dobre zmogljivosti, vozno udobje, lahkotna vodljivost, varnostna oprema 

Ni nam všeč -

rahlo omejen prostor zadaj, prenos moči na cesto, doseg, visoka cena

Tehnični podatki

Volvo C40 P8 recharge plus AWD