Test: Volvo XC40 D3 A momentum

V avtomobilskem svetu, kjer so si avtomobili (tudi iste znamke) vse bolj podobni, volvo XC40 prav osvežujoče izstopa; najmanjši Volvov cestni terenec je še vedno prepoznaven, a vseeno drugačen od svojih večjih bratov. Kaj še ponuja?

Obrača glave in le malokoga pusti hladnega

Avtomobili znamke Volvo z oznako XC so cestni terenci oziroma križanci in med njimi je XC40 najmanjši. Da je tudi najbolj izstopajoč po obliki, je sicer subjektivna ocena, a XC40 obrača glave in le malokoga pusti hladnega. Z malce nenavadnimi oblikovnimi in velikostnimi razmerji - avto je dokaj visok za svojo dolžino - vzbuja še bolj pustolovski videz, kot smo vajeni v tem razredu. Hkrati s pokončno stojo skriva svoje dimenzije: le redki naključni opazovalci uganejo, da je XC40 le 4 cm krajši od VW tiguana ali 4,3 cm daljši od škode karoq. Ob medosni razdalji 270,2 cm je zato XC40 bolj prostoren avto, kot je videti od zunaj, kar še dodatno poudarja sedalna arhitektura: potniki - tako spredaj kot zadaj - sedijo izrazito pokončno in visoko, kar pomeni več kot dovolj prostora za kolena, a tudi za glave. Sedanje v avto je - tudi na voznikov sedež - zaradi visoke karoserije lahkotno tudi za tiste, ki se bolj težko sklanjajo.
460-litrski prtljažnik ni med najprostornejšimi v tem velikostnem razredu cestnih terencev, a le težko bi ga označili za premajhnega.

Velik tablični zaslon

Komur je pri srcu prečiščen in minimalističen skandinavski dizajn, bo navdušen nad notranjostjo XC40; poglede pleni velik tablični zaslon na sredini, ki je vzor preglednosti upravljanja, a še vedno zahteva preveč pozornosti voznika. Digitalni so tudi merilniki, ki pa za razliko od nekaterih tekmecev ne ponujajo veliko prilagodljivosti - kot da pri Volvu ne bi znali izkoristiti vseh prednosti digitalnega prikaza podatkov. Za volanom se sedi ergonomsko pravilno, visoko sedenje omogoča dober pogled iz avta, sedali prednjih sedežev pa bi bili lahko malce daljši.

Kombinacija 2-litrskega dizelskega štirivaljnika s 110 kW (različica D3), osemstopenjskega samodejnega menjalnika in pogona na prednji kolesi bo zadovoljila večino voznikov; motor je zelo prožen, menjalnik pa odziven in odločen. Motor ni posebno tih in tudi ne posebno varčen; ob težji desni nogi se poraba goriva hitro dvigne prek 8 l/100 km, precej težje pa jo je spraviti pod 6 l/100 km.

Natančna in lahkotna vožnja

Skandinavsko učinkovite in lahkotne so tudi vozne lastnosti XC40; dokaj čvrsto vzmetenje učinkovito blaži tako dolge kot kratke cestne neravnine, vodljivost je natančna in lahkotna. Za kaj več - tudi za terenske zmogljivosti - je treba poseči po kakšni drugi motorni in pogonski različici. Kot smo pri Volvu vajeni, so varnostni in vozni pripomočki sodobni in učinkoviti, a niso popolni: radarski tempomat, na primer, je treba doplačati, prav tako v paketu opreme momentum ni kamere za vzvratno vožnjo. A pri cenovni in opremski politiki se Volvo ne razlikuje od ostalih prestižnejših avtomobilskih znamk: za 33.000 evrov, kolikor stane takšen XC40, kupci dobijo veliko, ne pa vsega.

Pod črto ...

Z všečno obliko, učinkovito vsebino in skandinavskim šarmom XC40 predstavlja zanimivo - in sploh ne tako drago - alternativo (nemškim) tekmecem med prestižnimi kompaktnimi cestnimi terenci.

Všeč nam je +

oblika, prostor v kabini in prožen motor

Ni nam všeč -

ozka zadnja klop, poraba goriva in nepopolna varnostna oprema

Tehnični podatki