V Sloveniji premalo zaupamo v lastno znanje prve pomoči

Rdeči križ Slovenije je neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki je sestavni del Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, največje humanitarne organizacije na svetu, ki šteje 97 milijonov članov in prostovoljcev v 186 državah. V izboru Najboljši za volanom sodeluje z namenom ozavešanja in širjenja znanja o prvi pomoči. O tem in še marsičem smo se pogovarjali z Dorijanom Zabukovšek, ki ve, kako pomembno je nuditi prvo pomoč ranjencem prometnih nesreč.

Zgolj dobrih 30 odstotkov voznikov je pripravljenih nuditi prvo pomoč v primeru nesreče. Kako ocenjujete znanje prve pomoči med mladimi?

Večina voznikov po izobraževanju o prvi pomoči za potrebe pridobitve vozniškega izpita svojega znanja ne obnavlja ali se dodatno izobražuje o prvi pomoči. Mladi v prvih letih po opravljenem izpitu dobro poznajo prvo pomoč, ne poznamo pa točnih podatkov koliko se jih ob nesrečah ustrezno odziva. Opažamo, da v Sloveniji premalo zaupamo v lastno znanje prve pomoči, zato je pri večini prisoten strah, da bodo naredili karkoli narobe. Prav strah je najpogostejši vzrok za ne nudenje pomoči. V okoljih, kjer se za prvo pomoč poleg Rdečega križa Slovenije usposabljajo člani množičnih prostovoljskih organizacij kot so gasilci, taborniki in skavti, se že pozna boljše znanje in posledično pristop k poškodovanemu ali nenadno obolelemu. Dejstvo je, da poškodovani v nesrečah lahko utrpijo večjo škodo le, če pogledamo stran, namesto, da bi pomagali

Kako bi opogumili mlade za aktivnejšo participacijo pri prvi pomoči? Je upravičen strah, da bi udeležence nesreče še huje poškodovali?

Rdeči križ Slovenije si prizadeva ozaveščati o pomenu prve pomoči in temeljnih postopkih oživljanja že v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter najrazličnejših društvih, kjer delujejo mladi. Skladno z ljudskim pregovorom, kar se Janezek nauči, to Janezek zna, si prizadevamo za ponovno uvrstitev pouka prve pomoči med redne osnovnošolske vsebine. Dober primer ponuja Koroška, kjer na vsakem koraku, v šolah in klubih, kjer se zbirajo mladi, promovirajo temeljne postopke oživljanja in uporabo AED. Pokazalo se je, da se s takšnim pristopom mladi kontinuirano izobražujejo in dvigujejo stopnjo znanja, njihov strah izginja, kar posledično vodi do uspešnejšega dela.

Menite, da bi morali, tako kot druge veščine, tudi znanje prve pomoči osveževati?

Seveda, znanje in veščine se počasi izgubljajo, če jih ne obnavljamo, prav tako pa se tudi s časom spreminjajo smernice in oprema v prvi pomoči, in če želimo dobro delati, se moramo kontinuirano izobraževati.

Kolikšen je delež mladih pri krvodajalskih akcijah?

Že nekaj let zapored je delež mladih na krvodajalskih akcijah v Sloveniji med 8 in 9 odstotki, kar je visoko nad povprečjem v Evropski uniji, kjer je ta delež 4 odstotke.

Zakaj ste podprli projekt Najboljši za volanom in na kakšen način sodelujete pri projektu?

Prva pomoč rešuje življenja, seveda le, ko jo nudimo. V hitro spreminjajočem se svetu, se spreminjajo tudi smernice in oprema prve pomoči, zato je nujno osveževati svoje znanje na tem področju. Projekt Najboljši za volanom je odlična priložnost, da mlade in druge voznike motornih vozil in tudi vse ostale, povabimo, da svoje znanje prve pomoči obnovijo ali pa si ga pridobijo. Udeležencem projekta smo v teoretičnem delu postavili nekaj vprašanj o prvi pomoči  v praktičnem delu pa bodo oskrbeli najpogostejše poškodbe v nesrečah.