Od mladih voznikov začetnikov ogromno zahtevamo!

Manuel Pungertnik je vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. V svoji dolgoletni karieri se je kot inštruktor dodobra seznanil z miselnostjo mlajših voznikov in z nevarnostmi, ki jih najpogosteje spregledajo. Spraševali smo ga o njegovem delu, o mladih voznikih in o projektu Najboljši za volanom. S svojimi sodelavci trenutno sestavlja praktične vaje, ki bodo najboljših 100 iz teoretičnega dela pričakale na poligonu na Vranskem.

Kakšne so vaše izkušnje z mladimi vozniki?

V večini primerov pozitivne. Mladi so željni dokazovanja, vendar izkušnje niso na njihovi strani. Treba je poudariti, da ogromno zahtevamo od vseh mladih voznikov začetnikov in da za njihov razvoj marsikdaj še vedno premalo naredimo.

Menite, da šole vožnje dovolj dobro usposobijo voznike za varno vožnjo?

Imamo odlične šole vožnje, ki poznajo svoje poslanstvo in delajo v skladu z njim. Na drugi strani pa so tiste, o katerih se občasno razpisujejo mediji in ki mečejo slabo luč na celotno izobraževanje voznikov. Žal mlade marsikdaj zanima le, koliko bo vozniško dovoljene cenovno obremenilo njihov preračun in kako hitro bodo opravili vozniški izpit. V prihodnosti bomo morali najti vzvode, kako slabe šole vožnje izločiti iz procesa, učiteljem vožnje dati mesto v družbi, ki si ga zaslužijo, ter izobraževanja za začetnike prilagoditi trenutnemu stanju in potrebam. Nikakor ne moremo pričakovati, da se bodo šole vožnje same reorganizirale. Potrebujemo aparat, ki bo nelojalno konkurenco »pospravil« s trga.

Kaj za mlade voznike pomeni udeležba na tečaju za voznike začetnike, kakšne so prednosti AMZS Centra varne vožnje na Vranskem? 

Kljub temu, da ima tečaj voznika začetnika pri večini negativen prizvok, saj je nekaj, kar je zakonsko določeno in moramo opraviti, lahko ponosno povem, da je večina voznikov z izkušnjo na našem poligonu na Vranskem navdušena in tečaj vidijo kot dodano vrednost njihovi vožnji. Prva prednost AMZS Centra varne vožnje na Vranskem je nedvoumno infrastruktura, ki je najmodernejša v Sloveniji in se lahko primerja z najboljšimi centri v Evropi. Velika prednost in dodana vrednost je tudi kader, saj se nenehno izobražuje, dopolnjuje svoje znanje in išče nove vzvode, kako mladim in drugim udeležencem naših programov, približati nevarnosti, s katerimi se soočajo in se bodo soočali v prometu. Kljub temu, da se izvajajo tečaji v skupinah, se delo izvaja tudi individualno. Vsak voznik ali voznica je za nas enako pomemben. Ni cilj strašiti, temveč osveščati, pokazati nevarnosti in rešitve, ki velikokrat sploh niso težavne.

Zakaj so po vašem mnenju mladi med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu?

Predvsem zaradi izkušenj. Če predpostavimo, da mladi vozniki za pridobitev vozniškega dovoljenja opravijo v povprečju od 35 do 40 ur voženj, to pomeni, da vsako uro odvozijo v povprečju 25 kilometrov. Zelo hitro lahko ugotovimo, da od njih zahtevamo ogromno. Po 1000 kilometrih morajo obvladati tehniko vozila, kar ni tako težko, psihologija prometa in vožnja v cestnem prometu pa sta povsem drug pojem. Zelo hitro in velikokrat tudi kruto so mladi vozniki prepuščeni sami sebi, pri čemer jim večina drugih voznikov pri vključevanju v promet ne pomaga.

Kaj lahko mladi vozniki naredijo sami, da ne bi pristali v tej zastrašujoči statistiki?

Zelo zahtevno vprašanje. Kaj sploh lahko naredijo sami? Izobraževanje o cestno prometni varnosti statistično veliko pripomore k bolj varnim cestam, učenje na napakah drugih prav tako. Največji nasvet, ki ga lahko dam, je, naj ne poskušajo precenjevati svojih sposobnosti in, kar je še bolj pomembno, nikar naj ne precenjujejo sposobnosti drugih voznikov in stanja vozišča, po katerem vozijo.

Kakšen je dober voznik?

O tem bi lahko na dolgo razpredali, vendar sem mnenja, da če se bomo držali zakonitosti, ko moramo iz točke A na točko B pripeljati varno, brez da bi s svojo vožnjo ogrožali druge udeležence v prometu, takrat ne bomo daleč od naziva »dobrega voznika«. Če bomo vsemu temu dodali še malo osnovne kulture in strpnosti, bomo »odlični« vozniki.

Menite, da smo Slovenci dobri vozniki? Kaj bi lahko izboljšali?

Statistično gledano v primerjavi z Evropo ne sodimo v sam vrh, vendar to ne pomeni, da ne znamo voziti, ampak, da je naša strpnost, kultura do vožnje na nižjem nivoju, kot bi si to želeli.

Kdaj smo vozniki najbolj nepazljivi?

V rutini. V vožnjah, ki jih opravljamo vsakodnevno, in na poteh, ki jih najbolje poznamo. Vendar na nepazljivost na cesti vpliva še mnogo drugih motečih dejavnikov, pri čemer je mobilni telefon eden izmed najbolj perečih.

Prihaja z novimi tehnologijami tudi večja varnost? Avtomobilski proizvajalci preizkušajo mnogo sistemov, da bi nas obvarovali nesreče. Nas bodo nove tehnologije naredile bolj nepazljive, ali nas bodo kot voznike izboljšale?

Odvisno od vsakega posameznika in kako ta razume asistenčne sisteme. Ti naj bi voznikom pomagali, Ti sistemi omogočijo pomoč ob napakah voznikov, nikakor pa jih ne smemo zlorabljati za nevarno in tvegano vožnjo. Vozilo torej lahko vpliva na našo varnost, vendar je do popolne uveljavitve samovozečih vozil stopnja varnosti odvisna predvsem in samo od voznika samega.

Nam lahko namignete, kakšne preizkušnje čakajo 100 najboljših reševalcev spletnega testa, ki se bodo pomerili v praktičnem delu izbora Najboljši za volanom?

Vaje, ki jih bodo vozniki na izboru izvajali, so vsekakor celostno povezane z različnimi načini vožnje in s situacijami v prometu. Torej, ne iščemo samo tistih, ki imajo odlično tehniko vožnje – najboljši bo tisti, ki se zaveda vseh nevarnosti v prometu in seveda tudi vseh zakonitosti kulture, povezane z vožnjo.

Imate kakšen nasvet zanje, kako naj se pripravijo za praktični del izbora?

V vsakdanjem prometu naj vozijo strpno, v skladu z veljavno zakonodajo in vse na testu bo zgolj formalnost. Predvsem pa verjamem, da se bomo ob tej preizkušnji vsi skupaj tudi zabavali.