Računi in spodbude

Življenje se vrača v ustaljene tirnice. Epidemije uradno ni več, večina ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa je preklicanih: zaposleni so se vrnili na svoja delovna mesta, znova se lahko vozimo po naših in nekaterih tujih cestah, na avtocestah in mestnih vpadnicah pa spet nastajajo zastoji.

A vtis normalnosti je varljiv; prvi računi za dvomesečni zastoj življenja in gospodarstva so že na mizi, še več jih pride v prihodnjih mesecih. Tudi avtomobilska industrija (poleg marsikatere druge) je na kolenih: slovenski dobavitelji po občutnem zmanjšanju naročil - maja so se naročila zmanjšala za polovico, najmanj tolikšen padec je tudi pri naročilih za junij - napovedujejo, da bo jeseni ogroženih približno 10.000 delovnih mest od 40.000, koliko jih neposredno in posredno pri nas zagotavlja avtomobilska industrija. Tudi v naši edini tovarni avtomobilov Revoz je brez službe že ostalo 400 ljudi. Slovenska avtomobilska industrija se je po pomoč seveda obrnila na vlado, v vrsti za pomoč že stojijo tudi avtoprevozniki, le da ti v svoji znani maniri grozijo z zaporami cest, če jim vlada ne bo pomagala. In tako naprej: razen trgovcev z zaščitnimi maskami in ventilatorji v tej krizi ni zmagovalcev.

Da se s podobnimi (ali hujšimi) težavami ubada skoraj cel svet, nam ne more biti v uteho. Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji so v celoti odvisni od tujih trgov in bodo preživeli le, če bodo njihovi naročniki lahko prodajali svoje avtomobile. In prodajajo jih tudi pri nas, zato bi bilo treba več truda (in denarja) vložiti v spodbujanje nakupa avtomobilov. Brez spodbujanja povpraševanja ne bo zagona gospodarstva. Da vladni ekonomisti to vedo, dokazujejo turistični boni oziroma vavčerji, ki jih bomo prebivalci Slovenije lahko izkoristili za nekatere turistične storitve domačih ponudnikov in s tem pomagali obubožani turistični panogi. A za razliko od 345 milijonov evrov vredne vladne turistične nočitve z zajtrkom (toliko nas bodo stali turistični boni) bi imela finančna spodbuda za nakup novega avtomobila precej daljši rok trajanja; na ta način bi namreč lahko obnovili naš ostarel in umazan vozni park, kar ne bi bilo koristno le za gospodarstvo, pač pa tudi za okolje in za varnost na cestah.

Doslej vlada (ne samo ta, tudi vse prejšnje) ni imela veliko posluha za težave avtomobilskega dela gospodarstva. Bo zdaj kaj drugače? Glede na zmanjšanje spodbud za nakup električnih avtov in celo ukinitev spodbud za nakup priključnih hibridov, o čemer smo pisali v prejšnji številki, nič ne kaže na to.