Ekologija na ukaz

Vlada republike Slovenije je sredi oktobra javnosti predstavila “strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji” – in z njo močno razburila javnost. 

Vladna strategija predvideva, da po letu 2025 – torej čez dobrih sedem let – ne bo več mogoče registrirati novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil, ki v ozračje izpustijo več kot 100 gramov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer. Že pet let pozneje, torej leta 2030, bo dovoljena meja izpusta CO2 za vse nove avtomobile le še 50 g/km.

Kdor vsaj malo spremlja dogajanje v avtomobilski industriji, lahko hitro vidi, da danes na trgu ni veliko avtomobilov, ki bi imeli manjši izpust CO2 od 100 g/km. Še manj je takšnih, ki v ozračje izpustijo manj kot 50 g/km CO2. Vladni strategi v isti sapi z električnimi avti omenjajo priključne hibride, a so očitno spregledali – pa večina priložnostnih komentatorjev tudi –, da od letošnjega septembra naprej velja nov merilni protokol za določanje uradne porabe goriva in izpusta ogljikovega dioksida, zaradi katerega bodo uradne številke o porabi goriva in izpustu CO2 precej višje, kot so bile do sedaj, v strategiji zapisane dovoljene vrednosti pa dosegljive le z izključno električnim pogonom.

Po slovenskih cestah se trenutno vozi 942 vozil, ki jih poganja elektrika (ali kombinacija motorja na notranje zgorevanje in elektrike). Do načrtovane številke 200.000 manjka še 198.116 vozil, ki jih moramo Slovenci kupiti v 12 letih.

Po predvidevanjih vladnih strategov naj bi bilo do leta 2030 na naših cestah 200.000 avtomobilov na električni pogon. Na zadnji dan lanskega leta se je po slovenskih cestah vozilo 449 električnih avtomobilov, 111 priključnih hibridov, 62 električnih lahkih gospodarskih vozil, dva električna avtobusa, 190 električnih motociklov in 128 električnih lahkih in težkih štirikolesnikov. Skupaj torej 942 vozil, ki jih poganja elektrika (ali kombinacija motorja na notranje zgorevanje in elektrike). Do načrtovane številke 200.000 manjka še 198.116 vozil, ki jih moramo Slovenci kupiti v 12 letih.
Pa recimo, da smo Slovenci res tako ekološko zavedni in da bomo v prihodnjih 12 letih tudi dovolj premožni, da bomo pokupili približno 17.000 novih električnih vozil na leto. Recimo tudi, da bo v 12 letih na voljo dovolj raznolika ponudba električnih avtov za sila različne vozniške okuse in potrebe. A kako jih bomo polnili z električno energijo? Vladni strategi so zapisali, da bomo do takrat rabili 22.300 električnih polnilnic, kar je natanko 22.072 več, kot jih imamo danes. Pa tudi če bo v Sloveniji res odslej vsako leto zraslo 1840 novih polnilnic – na kaj jih bomo pa priključili? Če predvidevamo, da bo vseh 22.300 električnih polnilnic vsaj srednje priključne moči (20 kW), bi ob hkratnem delovanju vseh polnilnic samo za polnjenje vozil rabili priključno moč 500 MW; če bi hoteli zagotoviti učinkovito polnjenje (ki je eden od osnovnih pogojev za razmah električne mobilnosti), bi morale biti polnilce bistveno močnejše – priključna moč pa 2 GW in še več. Mimogrede, največja moč jedrske elektrarne Krško (ki naj bi po prvotnih načrtih nehala obratovati leta 2023) je 676 MW. Kje bomo dobili dovolj električne energije za našo “trajnostno mobilnost”?

Pri Motoreviji in AMZS dobro vemo, da se prehod družbe v trajnostno mobilnost ne more zgoditi na ukaz.

Pri Motoreviji in AMZS seveda spremljamo, podpiramo in pozdravljamo električno mobilnost. Našim bralcem tudi redno in strokovno poročamo o električnih avtomobilih – v tej številki lahko na primer preberete celovito oceno varnosti električnega avta, pa tudi zgodbo o tem, kako smo z se z električnim avtom zapeljali z Goričkega v Piran. A hkrati dobro vemo, da se prehod družbe v trajnostno mobilnost ne more zgoditi na ukaz. Zato ocenjujemo, da je omenjena vladna strategija (ki tako ali tako ni zavezujoč dokument) le spisek pobožnih želja, ki je po nepotrebnem prestrašila slovenske voznike: realnost bo precej drugačna.