Uvodne evropske dirke letošnjega svetovnega prvenstva v motokrosu v italijanski Pietramurati ni zaznamoval le športni uspeh Tima Gajserja, temveč so poseben pečat na dirki pustili tudi slovenski ljubitelji motokrosa, ki so, tako kot že lani, spet množično obiskali Sloveniji najbližjo dirko svetovnega prvenstva in ob progi ustvarili izjemno vzdušje.
Italijanski povezovalec prireditve je že lani enega izmed ovinkov poimenoval kar slovenski ovinek, saj je bil hrib ob njem odet v rumeno zaradi številnih Timovih privržencev, oblečenih v njegove majice, nad njimi pa so vihrale slovenske zastave. Tudi letos je bilo tako. Koliko Slovencev je bilo med skoraj 30 tisoč gledalci, ki so si v dveh dneh ogledali dirko za Veliko nagrado Trentina, je težko oceniti, zagotovo pa lahko zatrdimo, da je bil slovenski ovinek premajhen za vse, ki so držali pesti za voznika s številko 243, zato je bila rumena barva še kako opazna tudi drugod ob progi.
Ogled dirke kot del izleta
Morda je ravno praznična velikonočna nedelja, ki je prost vikend podaljšala v ponedeljek, pripomogla k še bolj množični obiskanosti. Številni so prišli v turistično zares atraktivno italijansko pokrajino vsaj že kakšen dan prej. Ogled dirke je s počitnicami združila tudi družina iz Dornberka. “Prišli smo včeraj, pogledali smo si že Gardsko jezero, tu ostanemo do ponedeljka,” smo se že v soboto pogovarjali z Nino, mamo dveh hčera, ki sta, prav tako oblečeni v rumeno barvo in z baloni, ki so jih delili na Gajserjevi stojnici, ter zastavo nestrpno pričakovali dogajanje. Oče Denis, ki je nekoč tudi sam vozil motokros, je dodal, da so bili v Trentinu že lani, radi pa obiskujejo tudi domače dirke za državno prvenstvo.
Najbolj zagreti z motorko
Pogled po množici navijačev razkrije nenapisano pravilo, da se na takšno dirko človek odpravi v vsaj enem navijaškem oblačilu. To je lahko majica, pulover, kapa, izjemno popularne so tudi zapestnice, ki jih je bilo opaziti skorajda na vsakem zapestju. Pri najbolj zagretih pa seveda ne gre – brez motorke. “Pravi motokros navijač pride z motorko,” povedo fantje s štajerskega konca. In kako nastane takšen navijaški rekvizit? “Motorki brez lista oziroma meča je treba predelati izpuh, jo pobarvati v Gajserjeve barve in to je vse,” razložijo. Opremljeni, morda za rezervo, če zmanjka bencina, so bili tudi s trobento. Rok, Gregor in Aleksej povedo, da Trentino nikakor ne bo edina dirka, na kateri bodo navijali za Tima. “Že lani smo bili na Češkem. V Loket, kjer je bilo v minuli sezoni najboljše vzdušje, smo šli kar s kolesi. V živo smo si ogledali tudi dirki v Maggiori in Assnu.” Ob vprašanju, ali so se opremili še s čim, odprejo nahrbtnik: “Velikonočna malica in pisanka. Imamo pa še nekaj, kar boste videli, ko bodo zagrmeli motorji,” povedo s kanček hudomušnim nasmehom. Bile so dimne bombe: kako drugače kot v rumeno-rdeči Gajserjevi barvi.
S Timom po svetu
Srečali smo tudi Aljaža s Polzele, ki že leto in pol redno hodi na dirke MXGP. “Kot otrok sem hodil gledat motokros v Orehovo vas, potem pa dolga leta nikamor. Ko sem prvič videl Tima na televiziji, takrat se sploh še ni uvrstil na stopničke, me je njegov izjemen občutek za motor povsem prevzel. In potem sem ga začel spremljati v živo.” Že lani je šel tudi čez lužo v Glen Helen. Letos se je s turistično agencijo Avantura, s katero tudi sicer potuje na dirke, odpravil v Katar. “Iz Slovenije sem šel sam. Za dva Slovenca, ki tam delata, sem vzel s sabo majici in kapi, pridružil se nam je še en navijač, ki se je odel v slovensko zastavo,” opisuje prigodo z začetka letošnje sezone. “Super izkušnja, drugače pa nisem bil navdušen. Umetna proga je sredi ravnice, na dirko, za katero pa, zanimivo, ni treba plačati vstopnine, pridejo večinoma priseljenci oziroma v Katarju živeči delavci iz Indonezije, Kitajske in Pakistana, medtem ko za domačine dogajanje očitno ni posebej atraktivno.” Tudi on izpostavi, da je bilo lani izjemno vzdušje v Loketu. Pa v ZDA. “Američani so navijali skupaj z nami Slovenci, častili so nam pijačo. Od nas so celo hoteli kupiti Timove majice in kape. A nisem hotel prodati. Zame so te stvari neprecenljive,” navdušeno pripoveduje in ob vprašanju kolegice, kaj bo, če se Tim odloči za prestop v superkros, brez dolgega razmišljanja pove, da bo treba v tem primeru pač večkrat v Ameriko.
Tudi Italijani za Tima
Za koga so bila srca številnih slovenskih navijačev, ni nobenega dvoma. A nad Gajserjem niso prav nič manj navdušeni tudi naši zahodni sosedje, vsaj ti, s katerimi smo se pogovarjali, pa čeprav imajo svojega junaka Antonia Cairolija.
Da je odločitev, za koga navijati, res zahtevna, predvsem pa, da motokros junaki ne razdvajajo, dokazujeta osemletni Francesco v majici s Tonijem ter dobrih pet let stari Nicolo, oblečen v majico s Timom. “Brata se zaradi tega, ker ima vsak svojega vzornika, ne prepirata. Navijamo za oba, saj sta oba šampiona, sta najboljša motokrosista na svetu”, pogovor otvorita starša, nato pa se opogumita tudi mala nadobudneža: “Tudi midva imava rada motorje, voziva motokros,” ponosno pove italijanski podmladek, ki mu je pri Timu najbolj všeč način, kako “polaga” ovinke.
O povezovalnosti tega športa priča tudi zbiranje avtogramov. Slovenci nikakor niso čakali samo na Timovega, ampak so bili še kako veseli pozornosti tujih zvezdnikov. In obratno. Petnajstletna Veronica, domačinka, doma v neposredni bližini Pietramurate, je prišla na ogled dirke v upanju, da bo zmagal njen favorit Cairoli. V znak podpore je oblekla njegovo majico in kapo. “Navijam pa tudi za druge,” je povedala, ko je čakala na Gajserjev avtogram. Njeno navdušenje je bilo popolno, ko si je po avtogramu Tim vzel še trenutek za njun selfie. In čeprav se je vse to dogajalo na dan dirke, je najboljši na svetu dajal navijačem občutek, da se mu nikamor ne mudi. Tudi ko je uradni čas za podpisovanje že zdavnaj potekel, je Tim z veseljem ustregel vsem, ki so čakali nanj.
Motokros povezuje
Najbrž ima vsak navijač svoj odgovor, kaj ga pritegne k spremljanju tega športa in ogledu dirk v živo. Zagotovo je pomemben razlog sproščenost in dostopnost, pa ne le Tima, temveč tudi drugih voznikov. Doplačilo 15 evrov za vstop v bokse je bilo v Trentinu ključ, da si povsem od blizu videl in se srečal z največjimi zvezdami tega športa. V časih, ko vse velike športne dogodke spremljajo do zob oboroženi policisti in varnostniki, v Pietramurati kakršnekoli napetosti ali strahu pred terorizmom ali drugimi izgredi ni bilo čutiti.
Motokros, kot kaže, resnično povezuje in združuje. Naj tako tudi ostane in naj se ta duh širi povsod tja, kjer nam ga še kako manjka.
V boju za vrh le še Gajser in Cairoli?
Po petih od devetnajstih dirk za letošnje svetovno prvenstvo v motokrosu v elitnem razredu MXGP sta v ospredju voznika, ki sta tudi lani krojila vrh: svetovni prvak Tim Gajser in podprvak Antonio Cairoli. V boljšem položaju je Gajser, ki ima 18 točk naskoka pred Italijanom in kar 50 točk prednosti pred tretjeuvrščenim Belgijcem Desallom.
Tim Gajser si je prednost privozil z odličnimi nastopi na dirkah v Argentini, v Mehiki in v Italiji.
Poln izkupiček v Argentini
Če je po prvih dveh dirkah bilo še kaj dvoma, kako bo Tim Gajser branil naslov svetovnega prvaka, je svetovni prvak na tretji dirki v Argentini na najboljši način odgovoril s svojimi rezultati. Najhitrejši je bil že v kvalifikacijski vožnji, izjemno prepričljiv pa je bil tudi na dirki, saj je suvereno zmagal v obeh vožnjah in z maksimalnim izkupičkom 50 točk seveda tudi zmagal na dirki. Še bolj pomembno pa je bilo, da mu njegov največji tekmec Antonio Cairoli ni mogel slediti. Po padcu v začetku vožnje je Italijan v prvi vožnji osvojil deveto mesto, težave pa je imel tudi v drugi vožnji, ko je bil peti. Gajserju je bil v prvi vožnji najbližje Belgijec van Horebeek, v drugi pa sta tovarniška voznika Honde Gajser in Bobrišev osvojila prvi dve mesti. Gajser je z zmago v Argentini prevzel vodstvo v svetovnem prvenstvu z desetimi točkami naskoka pred Cairolijem, prav tako pa je vodstvo prevzela Honda v točkovanju znamk motociklov.
Enaka zgodba v Mehiki
Še bolj prepričljiv kot v Argentini je bil svetovni prvak v Mehiki na progi v Leonu. Že na treningih je nagnal tekmecem strah v kosti, saj je bil od vseh hitrejši sekundi na krog. Svojo premoč je potrdil v kvalifikacijski vožnji, nato pa še na dirki. V prvi vožnji mu je bil še najnevarnejši moštveni tovariš Bobrišev, ki je v napetem obračunu premagal svojega lanskega moštvenega tovariša Paulina, ta pa je bil za malenkost hitrejši od Cairolija. Ta je v drugi vožnji pokazal, da se ni predal in je bil najresnejši Gajserjev tekmec.
A vselej, ko je s hitrim krogom malenkost zmanjšal nekajsekundno Gajserjevo prednost, mu je ta odgovoril s hitrim naslednjim krogom in mu dal vedeti, da ima še precej rezerv. Proti koncu vožnje se je Cairoli vdal v usodo in se zadovoljil z drugim mestom v vožnji in na dirki. Gajser je svoje vodstvo po petini svetovnega prvenstva (štiri od devetnajstih dirk) povečal na 20 točk pred Cairolijem in 37 točk pred tretjim Desallom. Zmaga v Leonu je bila Gajserjeva deveta zmaga na dirkah svetovnega prvenstva v razredu MXGP, ob tem pa ima še pet zmag na dirkah razreda MX2.
Skupna zmaga spolzela iz rok v zadnjem krogu
V Pietramurati v Trentinu v Italiji je bil Gajser zelo hiter na treningih, v kvalifikacijski vožnji pa je osvojil tretje mesto. V prvi vožnji je zelo dobro začel, se boril za prvo mesto s Cairolijem, a ni našel pravega ritma, tako da ni mogel ogroziti Italijana. Dolgo časa je vozil na drugem mestu, toda Gajserjeve roke so postajale vse bolj utrujene in to se je poznalo tudi v njegovi vožnji. V 12. krogu ga je prehitel Švicar Tonus in pred njim tudi pripeljal skozi cilj.
Povsem drugače je bilo v drugi vožnji. Gajser je odlično štartal in povedel pred moštvenim tovarišem Bobriševim. Cairoli je v drugem ovinku naredil napako, obstal in prehiteli so ga številni tekmeci. A Italijan ni razmišljal o napaki, temveč je silovito napadel in že v prvem krogu prehitel pet tekmecev. Z izjemnim tempom je nadaljeval dirko, prehiteval enega za drugim. Gajser je suvereno vodil, nabral si je nekajsekundno prednost in kontroliral tekmece. Vse do zadnjega kroga je kazalo na njegovo skupno zmago na dirki. A Cairoli je prav ob koncu vožnje najprej prehitel tretjega Herlingsa, nato pa še Bobriševa. Gajserja sicer ni mogel ujeti, toda drugo mesto je bilo dovolj za skupno zmago na dirki z dvema točkama prednosti pred Gajserjem. Ta ni bil preveč razočaran, kajti 45 točk je odličen dosežek, še slajša pa bi bila seveda zmaga. Prav v Pietramurati je Gajser pred dvema letoma slavil svojo prvo zmago na dirki za svetovno prvenstvo – takrat v razredu MX2, odtlej pa je nanizal še 13 zmag. Za primerjavo: Cairoli jih ima 79.
V Pietramurati sta prvič v letošnji sezoni nastopila še dva slovenska voznika: Klemen Gerčar in Peter Irt. Nobeden si ni privozil točk, dirko sta končala na 27. in 29. mestu, razveseljivo pa je, da je bil njun zaostanek na krog letos precej manjši kot lani. Gerčarju je dobro kazalo v drugi vožnji, ko je dobro štartal in bil po prvem krogu na 17. mestu, toda v nadaljevanju dirke ni zdržal naletov nekaterih tekmecev. Predviden je bil tudi nastop Jerneja Irta, ki pa se je nekaj dni pred dirko poškodoval in ni mogel nastopiti.
Minuli vikend – že po zaključku redakcije – je bila druga letošnja evropska dirka v Valkenswaardu, v maju pa bodo najboljši motokrosisti svoje nastope nadaljevali v Latviji, Nemčiji in Franciji.