Speedway: Mladi dirkač uresničil očetove sanje

Kje drugje, če ne v Krškem in okolici, kjer speedway vsakega prišleka pozdravi že v prvem krožišču po izvozu iz avtoceste, velja iskati mlade upe tega športa. O speedwayu je že kot otrok sanjaril Vlado Cerjak, ki je bil odločen, da bo njegov sin Sven dobil priložnost, o kateri je on dolgo časa sanjal. Ko je iz AMD Krško prišla pošta, da naj pridejo na trening, nihče pri Cerjakovih ni pomislil, da bodo že čez nekaj let imeli mladinskega državnega prvaka, ki je odločen osvojiti svetovni tron. Ravnokar se je vrnil tudi iz mladinskega svetovnega prvenstva, kjer je zasedel odlično 5. mesto, kar pomeni, da imamo Slovenci speedwayista, ki trenutno sodi med pet najboljših mladih dirkačev na svetu.

Sven Cerjak je 14-letni mladenič odločnega pogleda in zbranih misli. Opazoval sem ga, ko je pokleknil k svojemu 250-kubičnemu dirkaškemu stroju in rutunirano zategnil sklopko za štart. Ko je sedel na motor in se pripravil na štart, je bilo hitro jasno, da je rojen za ta šport. Očetove sanje so se očitno prelile v gene mladega dirkača, ki je od prvega treninga dalje začel uživati na dirkalniku brez zavor. Lepo je gledati in poslušati sina in očeta, ki sta v športu našla posebno vez, še preden sta dokončno “zeleno” luč dobila tudi od mame. V njunem odnosu do športa danes seveda ponosno uživa tudi mama. 
Sven o dirkanju govori spoštljivo in premišljeno. Adrenalin sprošča na stezi in misli umirja na ribolovu. Na trenutke se nam je zdelo, kot da ima mladi slovenski dirkač skandinavski dirkaški značaj. Sven je postal speedwayist, še preden je vedel, kaj je speedway: “Za speedway sem se odločil zaradi mojega očeta, ki me je vpisal v klub, ko jaz za speedway sploh še nisem vedel. Pri šestih letih me je prvič peljal na trening in ta šport mi je takoj postal všeč. Sedaj sem tu, kjer sem, in v speedwayu želim pustiti pečat. Imam tudi motocikel za motokros, s katerim nabiram kondicijo.” 

Oče vas je vpisal na speedway, kaj pa je rekla mama?

Njej to ni bilo všeč, a se je morala navaditi. Ne treninge še vedno ne pride pogosto, na dirke pa. Ji je pa sedaj lažje, saj vidi, kako uživam in uživa tudi ona. 

Kako pa gresta pri vas skupaj dirkaške in šolske obveznosti?

Malce težje je predvsem zaradi pomanjkanja časa. Imam status športnika in v šoli imajo dovolj posluha za mojo športno pot.

Četudi ste še mladi in še nimate vozniškega izpita A ali B kategorije, je na mestu vprašanje o sanjskem motorju ali avtomobilu …

Moj sanjski motor je kawasaki ninja, ki ga je vozil tudi moj oče. Med avtomobili pa je sanjski porsche 911. 

Pa je v speedwayu med vožnjo lažje braniti ali napadati položaj vodilnega? 

To je čisto odvisno od konkurence. Pri najboljših je tudi braniti izjemno zahtevno, saj moraš v pravem trenutku zapirati tekmeca, da ne pade mimo, sploh če je hitrejši. Če pa si spredaj najhitrejši, moraš biti pozoren, da ne narediš kakšne napake.

Kaj pa bila vaša izbira, če vam oče ne bi približal speedwaya?

Takoj za speedwayom bi skoraj zagotovo izbral motokros. Če ne motokros, pa karting. 

Kaj pa, ko napadate zmago in na stezi lovite tekmeca? Pesek, ki leti izpod koles, je verjetno boleč, tako kot kamenje in blato pri motokrosu …

Zelo podobno je, sploh v ovinku, ko dobiš v glavo in telo precej materiala izpod koles dirkačev pred teboj. Po ravnini je lažje. Ampak pod dirkaškim kombinezonom imam še eno zaščitno obleko s ščitniki, tako da to ni kakšna huda težava. Večja težava je, ko ti gre ta tok peska pri visoki hitrosti čez očala, takrat nič ne vidiš. Največkrat so to zgodi ravno takrat, ko se boriš za preboj naprej in moraš reagirati hitro in si v žaru dirke še čistiti očala. V takem trenutku je to kar izziv. Najbolje je zato odlično štartati in potem voziti spredaj ter odbiti napade. Takrat s “peskanjem” ni težav. 

Kaj vam je pri speedwayu najbolj všeč?

Meni je na stezi najbolj všeč hitrost in dirkaški adrenalin. Res je dober občutek, ko se štirje poženemo in borimo za najboljše mesto. Pravo dirkanje. Všeč mi je specifična peščena podlaga steze, ki omogoča, da v ovinek pripelješ v nadzorovanem drsenju oziroma z motorjem “driftaš.” Na asfaltu je to nemogoče na takšen način. 

Posebnost speedway motocikla je tudi v tem, da je edini dirkalnik brez zavor. Kako torej dirkači nadzirate stroj?

Največ kontrole motorja temelji na ravnotežju in znanju tehnike. Speedway ni samo plin do konca, saj je treba velik narediti tudi z glavo. V ključnih trenutki te ne sme nikoli biti strah odpreti plin do konca. Ne smeš se bati padca. Ne sme te biti strah borbe z drugim dirkačem za boljši položaj na stezi, moraš pa hitro razmišljati, da tak dvoboj dobiš in ostaneš na motorju.

Kakšen recept ima za zmage naš mladinski državni prvak? Kaj je značilen Svenov slog oziroma podpis na stezi? 

Vedno še pred štartom ocenim svoje nasprotnike. Pri najboljših tekmecih se vedno osredotočim na vrhunski štart. Ko štartamo, grem vedno na vse ali nič, ampak s pametjo.

Na videz so si vse speedway steze zelo podobne. Kako se razlikujejo v očeh in občutkih dirkača?

Da, na videz so vse speedway steze videti skoraj enake. Z našega dirkaškega vidika pa je vsaka steza različna, niti na eni se motor ne obnaša enako kot kot na drugi. Nekatere so z nekoliko daljšimi ravninami hitrejše in v ovinek vstopiš z večjo hitrostjo. Spet druge imajo nekoliko drugačen radij ovinkov in nekoliko drugačno podlago, nekatere so malo ožje, druge spet nekoliko širše. To pomeni več ali manj prostora za napad ali umik v nevarnem položaju. 

Vas je bilo med dirko kdaj strah?

Ne. Tudi ko sem padel, sem se pač pobral in šel naprej. To ne pomeni, da se ne zavedam nevarnosti tega športa, a strah me pač ni. Tudi steze, na katerih dirkamo, so vedno bolj varne in zaščitene. Če te je strah, boš težko dobro in odločno odpeljal. Če v športu ne uživaš, je brez veze, da se z njim ukvarjaš. Jaz preprosto uživam na motorju. 

Pred vami je še skoraj vsa športna kariera. Kateri trenutek ste si do sedaj v speedwayu najbolj zapomnili?

Nedvomno si bom za celo življenje zapomnil nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu na Švedskem, ko sem bil šesti, a sem v tretji ali četrti vožnji odpeljal brez dobljene točke, kar me je stalo naslova prvaka. Še vedno sem sicer bil vesel odličnega šestega mesta, a me hkrati tudi jezi omenjena vožnja, saj sem imel res dobre možnosti in sem bil tudi zelo hiter.  

Vsi vemo, da je speedway doma v Krškem. Kdo pa so vaši vzorniki? Kdo vam daje največ navdiha?

Trenutno je moj največji vzornik najboljši speedway voznik na svetu Bartosz Zmarzlik, trikratni svetovni prvak. Srečala sva se že tudi v živo. Videl sem ga lani v Goričanu na dirki za svetovno prvenstvo. Želim se peljati po njegovi poti.

Pa imamo v Sloveniji razmere, da bi Sven lahko postal to, kar je danes njegov vzornik? Imamo ustrezno znanje, imamo konkurenčne mehanike? 

Imamo razmere in imam dobrega mehanika Tomaža Klavžarja. Brez njega ne bi šlo, on je res najboljši. Tudi pokrovitelji imajo na moji poti veliko in pomembno vlogo. Vesel sem, da mi pomagajo in podpirajo ta šport. No, pa tudi mojster predelave agregatov Tomaž Drnač je vrhunski strokovnjak, ki mi je sestavil agregat za moj način dirkanja. Vsi so iz Krškega in okolice. Izjemno veliko nam s svojim znanjem in tehniko pomaga še Denis Štojs. Brez njega tudi mene v speedwayu ne bi bilo. 

V tej motošportni zvrsti je zanimivo tudi to, da ni velikih tovarniških ekip. Vsak dirkalni motocikel ima po meri dirkača sestavljen agregat, ki ga zaradi zahtev po visoki kompresiji poganja čisti metanol. Je torej poleg dirkača še vedno najbolj pomemben agregat dirkalnika? Sven je prikimal, kompleksnost razvoja motorja pa je razložil oče Vlado …

Da. Agregat je v celoti sestavljen po Svenovih zahtevah, po njegovem slogu vožnje. Po vsakem treningu smo nadgrajevali osnove, da danes Sven vozi konkurenčen oziroma svoj zmagovalni agregat. Tudi po prvih dirkah letošnjega državnega prvenstva se je pokazalo, da imamo odličen agregat, s katerim Sven dela razliko. Ta razvoj je trajal 5 ali 6 let. 

Torej agregat dirkalnika značajsko “zraste” z dirkačem? 

Vsekakor oziroma nujno. Če bi sedaj Svenov motor dali v roke tekmecem, skoraj gotovo na njem ne bi dosegli takih rezultatov. 

Sven, kakšne so želje oziroma cilji za naprej?

Letos želim na stopničke na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu. Ponovno želim zmagati tudi na memorialu Matije Duha, saj mi ta dirka veliko pomeni, ker dirkamo v spomin na odličnega krškega dirkača, ki se je ponesrečil v Argentini, poleg tega pa sem že zmagal na obeh dosedanjih memorialih. Seveda bi rad tudi ubranil naslov državnega mladinskega prvaka. 

Kaj pa sporočaš vsem fantom, ki bi si želeli preskusiti v speedwayu?

Čimprej naj začnejo voziti. Pa naj se zavedajo, da brez kondicije ne bo hitrosti. Veliko je treba trenirati. To je šport, ki zahteva veliko moči v rokah, nogah in veliko kondicije.