Sij domačega znanja

Ime Saturnus je še vedno del industrijske avtomobilske zgodovine Slovenije – čeprav je od leta 2004 slovenski izdelovalec avtomobilskih luči in žarometov del nemškega (v resnici pa globalnega) koncerna HELLA. V Ljubljani torej že dolgo izdelujejo žaromete in druge avtomobilske luči, le malokdo pa ve, da v laboratorijih ob Letališki in Leskovškovi cesti v Ljubljani tudi snujejo, izumljajo in razvijajo najsodobnejša avtomobilska svetlobna telesa. Veliko najsodobnejših avtomobilov temo para s prodornim svetlobnim snopom, zasnovanim v Ljubljani.

Ko je nemški koncern HELLA leta 2004 z nakupom družbe HH dejavnost holdingov postal 100-odstotni lastnik družbe Saturnus – Avtooprema, je z ljubljansko tovarno dobil utečen posel izdelovanja avtomobilskih luči, tradicijo in veliko znanja – prvi avtomobilski žaromet (pravzaprav tovornjaški) so v Saturnusu predstavili že leta 1948.

Leta 2011 in 2012 so v Ljubljani vzpostavili razvoj elektronskih sklopov za LED tehnologije, iz katerega je zrasel pravi razvojni center in leta 2012 še tretji kompetenčni center za enofunkcijske svetilke – ob kompetenčnih centrih za dodatne žaromete in program izdelkov za športne avtomobile.

Dr. Tomaž Jurejevič (direktor tehničnega centra HELLA Saturnus Slovenija), ob sodobnih lučeh, ki jih je zasnoval s svojo ekipo strokovnjakov v podjetju HELLA Saturnus Slovenija v Ljubljani.

V Ljubljani načrtujejo svetlo prihodnost

Danes je razvojni center v Ljubljani eden od desetih Hellinih razvojnih centrov na različnih celinah, strokovnjaki v Ljubljani pa razvijajo večino sklopov, ki spadajo na področje avtomobilske osvetlitve. Znanje seveda ne pozna nacionalnih ali geografskih meja; Hellin razvojni center v Ljubljani je del razvojnega potenciala celotnega koncerna HELLA – štejejo le strokovnost, odličnost in na koncu najboljši izdelek. Poudariti velja tudi, da je znotraj razvojnega centra v Ljubljani vzpostavljen tudi predrazvojni oddelek za karoserijska svetlobna telesa (Car Body Lighting), v katerem strokovnjaki razvijajo in izumljajo tehnologije, ki jih bomo lahko v avtomobilih videli šele čez leta.

O izzivih, nalogah, težavah, pa tudi uspehih in prihodnosti avtomobilskih luči smo se pogovarjali z dr. Tomažem Jurejevčičem, direktorjem tehničnega centra HELLA Saturnus Slovenija, dr. Andrejem Wagnerjem, vodjem predrazvojnega oddelka Car Body Lighting, Markom Belšakom, vodjem oddelka za razvoj optike in za homologacije ter Janezom Nučičem, vodjem skupine za sistemski razvoj žarometov.

Nekaj novejših avtomobilov, za katere so pri HELLA Saturnus Slovenija razvili luči:

- Mercedes razred G in razred X - Renault captur, kadjar in megane RS - Seat ateca in leon - Volvo V60

Značilni Volvov svetlobni podpis - Thorovo kladivo - v žarometu novega volva XC60.

V Hellinem razvojnem centru se ukvarjate s svetlobo, javnost pa skoraj ne pozna vašega dela – pravzaprav ste v globoki senci. Zakaj le redko izvemo, da recimo razvijete kakšen žaromet za sodoben avto?

Zaradi podpisanih sporazumov oziroma dogovorov se ne smemo izpostavljati. Manevrskega prostora za promocijo imamo zelo malo ali nič. A našim fantom veliko pomeni, da jih nekdo pohvali ali opozori na njihovo delo. Sam to malo prikrito naredim tako, da počakam, da avtomobilski izdelovalec javnosti predstavi svoj novi avto z našimi lučmi, nato pa avto objavim na družabnih omrežjih in ga pohvalim. Kdor malce bolje pozna stvari, hitro dojame, da sem pohvalil tudi naš izdelek.

Avtomobilska svetila so kompleksne naprave, sestavljene iz veliko delov. S čem se ukvarjate v razvojnem oddelku?

Naš osnovni posel je “svetloba”. Mi razvijemo izdelek, ki avtu zagotovi svetlobo, torej žaromet z vsemi svojimi elementi optičnega sistema, nekatere estetske komponente žarometa in krmilno elektroniko, ostale dele žarometa, na primer ohišja, pa nam izdelajo poddobavitelji oziroma podjetja v naših dobaviteljskih verigah.

Ampak žarometov ne oblikujete sami?

V HELLA nimamo svojih oblikovalcev, ker nam obliko vselej predstavi naročnik. Delamo pa veliko z njihovimi oblikovalci v fazi skupnega inženiringa izdelka, kar pogosto pomeni dnevno usklajevanje. Včasih tudi sami predlagamo kakšen popravek na področju funkcionalnosti ali tudi videza.
Pogosto spremembe predlaga naročnik, a upoštevanje teh sprememb je odvisno od dogovorjenih rokov oziroma časovnice; včasih se še da kaj spremeniti, spet drugič bi sprememba zavlekla projekt predaleč v prihodnost. A od določenega trenutka razvojnega projekta naprej se stvari ne da več spreminjati, vsaj ne za isto ceno izdelka. Pri naši komunikaciji s kupci pa moramo biti previdni in diplomatski. Ne smemo reči “ne”, ampak naša nasprotovanja povedati in utemeljiti drugače, pri tem pa upoštevati različne običaje. Tako smo na primer naše inženirje, ki so delali z japonskimi kupci, ustrezno izobrazili in jih naučili tudi poslovne komunikacije z japonskimi sogovorniki.

Dr. Andrej Wagner (vodja predrazvojnega oddelka Car Body Lighting) in Marko Belšak (vodja oddelka za razvoj optike in za homologacije).

Kako poteka razvojni projekt za avtomobilskega naročnika?

Delujemo na dokaj zaprtem trgu, kot podjetje poslujemo zgolj z drugimi podjetji. Tržišče je dokaj majhno in vstopne omejitve so precej visoke, zato ni prav veliko “novih igralcev”. Zelo dobro poznamo tudi razvojne cikle izdelovalcev v avtomobilski industriji in ko pride čas za kakšen nov avto, dvignemo telefone – mi in oni – ter se začnemo pogovarjati. Šele nato pride do uradnega povpraševanja avtomobilskega izdelovalca, ki je videti tako, da od njih dobimo nekakšen “paket” zahtev in dokumentacije, v katerem so tudi splošne specifikacije za nov izdelek, na primer okoljski standardi, svetlobni in materialni standardi in ostale splošne zahteve. Šele nato od njih prejmemo osnovne robne pogoje za izdelek, na primer mejne površine, mere, prostor, kamor bo žaromet umeščen, pa tudi obliko žarometa. S tem imamo običajno največ težav, saj oblikovalci pogosto zahtevajo nemogoče. To je zelo zanimiv proces, ki zahteva veliko potrpežljivosti in dogovarjanj, pa tudi veliko diplomacije. Oblikovalci imajo zadnjo besedo, pogosto tudi kaj naknadno spreminjajo ali posežejo v časovnico razvoja izdelka.
Ko torej prejmemo dokumentacijo, sprožimo aktivnosti v vseh naših oddelkih, določimo roke, cilje in vse ostalo, kar je potrebno za razvoj in izdelavo izdelka, na primer žarometa. Ob tem moramo določiti tudi naše interne cilje – kakšen bo vložek v razvoj, koliko bomo s projektom zaslužili, kje lahko še kaj prihranimo. Šele potem lahko pripravimo našo ponudbo.
Na koncu smo kot razvojniki in inženirji najbolj veseli, ko vidimo, da je naš izdelek vgrajen v nov avto in da deluje. To je najlepši zaključek dolgega procesa razvoje in industrializacije, ki se nam na začetku projekta včasih zdi nedosegljiv.

Koliko časa potrebujete od prejetja prve dokumentacije do priprave končne ponudbe?

Za pripravo ponudbe potrebujemo od 3 do 6 mesecev, rok pa je odvisen od izdelka in njegove tehnične zapletenosti ter funkcionalnosti. Pri pripravi ene same takšne ponudbe lahko sodeluje tudi 20 naših sodelavcev.
Kupec običajno povpraševanje pošlje petim dobaviteljem in nazaj dobi pet različnih ponudb. Izmed teh petih izbere tri in z njimi vstopi v naslednji krog pogajanj in usklajevanj. Prva ponudba je torej bolj informativna, v drugem krogu pa se začnemo pogovarjati o podrobnostih, rešitvah in optimizaciji. Tako smo na primer predlagali boljšo rešitev za toplotni izmenjevalnik oziroma hladilnik v enem od naših žarometov; namesto aluminijastega odlitka smo uporabili kovičene profile, ki so se izkazali za učinkovitejše in cenejše.

Se vselej potegujete le za projekte, ki prinesejo tudi delo proizvodnji Helle? Ali opravljate tudi inženiring za zunanje naročnike?

Veliko večino naših projektov oziroma izdelkov potem tudi izdelujemo v naših tovarnah – ne nujno v ljubljanski tovarni, pač pa tudi v Hellinih tovarnah po celem svetu. Le občasno, ko gre za zelo nišne izdelke, te potem izdelujejo tudi kje drugje.

V koncernu HELLA je več kot 10 centrov za razvoj tehnologij avtomobilske svetlobne opreme. Ali tekmujete tudi med seboj?

Sodelujemo in se dopolnjujemo. Lokacija razvojnega centra v Ljubljani pomeni, da je HELLA Saturnus Slovenija zelo pomemben del koncerna HELLA. Zato pri nas velja: ko stopite skozi vrata naših prostorov na Letališki ali Leskoškovi cesti v Ljubljani, stopite skozi vrata globalnega koncerna HELLA. Ljubljanski razvojni center je tretji po velikosti med Hellinimi evropskimi razvojnimi centri – za nemškim in češkim. Poleg nemškega imamo v Ljubljani tudi edini kompetenčni center za razvoj karoserijskih svetlobnih teles v koncernu HELLA, kar pomeni, da svetujemo ostalim razvojnim centrom, vodimo procese predrazvoja novih tehnologij in negujemo ter razvijamo nova znanja, ki so potrebna za razvoj novih izdelkov. Kupci našega predrazvojnega oddelka za karoserijska svetlobna telesa niso končni kupci, ampak ostali razvojni oddelki našega koncerna.
Podjetje Saturnus – Avtooprema se je vedno ukvarjalo z razvojem, a to so bili drugačni, “romantični” časi. V tistih časih v petdesetih letih prejšnjega stoletja je v Saturnusovem razvojnem oddelku je delalo približno 20 inženirjev in tehnikov, ki so sami razvijali nove izdelke. Na mizi imamo prvi Saturnusov žaromet lastnega razvoja – žaromet za tovornjak TAM, ki je leta 1948 nastal po licenci podjetja Deutz. Pozneje je Saturnus začel sodelovati s sarajevskim podjetjem TAS, prek TAS-a pa je prišel tudi do poslovanja s koncernom Volkswagen. To je bil verjetno tudi eden od razlogov, da je Saturnus postal zanimiv za Hello.
Danes v našem tehničnem centru podjetja dela približno 250 ljudi, v tehnološkem oddelku pa še dodatnih 150. Na razvojnih projektih nas torej vsak dan dela približno 400 do 450. Večina teh sodelavcev je inženirjev, nekateri pa imajo tudi višjo stopnjo izobrazbe. To seveda pomeni, da vseskozi iščemo strokovnjake z ustrezno izobrazbo. Zelo dobro sodelujemo z ljubljansko in mariborsko univerzo, kjer imamo dober sloves. Z univerzama sodelujemo tudi pri posameznih projektih in nekatere rešitve v naših izdelkih so tudi plod takšnega sodelovanja.

Dr. Tomaž Jurejevič (direktor tehničnega centra HELLA Saturnus Slovenija): "Naš osnovni posel je “svetloba”. Mi razvijemo izdelek, ki avtu zagotovi svetlobo, torej žaromet z vsemi svojimi elementi optičnega sistema, nekatere estetske komponente žarometa in krmilno elektroniko, ostale dele žarometa, na primer ohišja, pa nam izdelajo poddobavitelji oziroma podjetja v naših dobaviteljskih verigah."

Kljub temu vseskozi iščete oziroma ponujate zaposlitev strokovnjakom z vašega področja?

Iščemo najboljše. Lahko zatrdim, da so pri nas v službi najboljši strokovnjaki s področja avtomobilskih svetlobnih teles, a vseskozi seveda iščemo nove. Razvoj gre naprej, novi ljudje prinašajo nova znanja in spoznanja, zato nenehno iščemo motivirane in talentirane kadre.

Kateri so največji izzivi pri razvoju svetlobnih teles?

Najprej sama svetloba – cilj je s čim manj vložka pridobiti čim več svetlobe. Z vložkom mislimo tako na energijo kot na dimenzije žarometa. Kupci zahtevajo prostorninsko vse manjše žaromete, hkrati pa večjo učinkovitost oziroma svetilnost. Z vsako generacijo žarometov in avtomobilov takšne zahteve narastejo, hkrati pa kupci pričakujejo manjšo maso in nižjo ceno. Izdelke nam vseskozi tudi tehtajo, saj je v razpisni dokumentaciji zapisana tudi največja dovoljena masa izdelka.
Drug izziv je termo management – upravljanje z odvečno toploto. To je pri LED žarometih velika težava in hlajenje vira svetlobe včasih zahteva več energije, kot jo potrebujemo za sam vir svetlobe. Ko to združimo še z zahtevami po čim manjši prostornini svetlobnega telesa, je to res velik inženirski izziv. Nekatera svetlobna telesa morajo biti tako majhna, da je v njihovo ohišje skoraj nemogoče spraviti še hladilni ventilator. Pri žarometih imamo malce več prostora.
Tudi druga svetlobna telesa – na primer tretja zavorna luč – ima svoje izzive. Eden od njih so ustrezne dimenzije, saj so zavorne luči praviloma zelo tanke. Drug izziv je na primer zagotoviti enakomerno svetlobo po celotni dolžini optičnega vodnika, v katerega dovajamo svetlobo s strani oziroma z enega konca, zahteva kupca pa je homogena svetloba po celotni dolžini optičnega vodnika oziroma zavorne luči, čeprav se svetloba v njem zaradi absorpcije in optičnih lastnosti izgublja, ko potuje po vodniku.
Med izzive in naše dosežke lahko štejemo recimo tudi poenotenje nekaterih elementov svetlobnih teles za različne modele avtomobilov istega izdelovalca. Na ta način smo uspeli znižati stroške, hkrati pa smo ustregli vsem zahtevam naročnika.

Mejniki HELLA Saturnus Slovenija

1921 – Ustanovitev podjetja Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin

1948 – izdelava prvega žarometa – TAM pionir

2004 – Nemški koncern HELLA postane lastnik Saturnusa

2011/12 – vzpostavitev razvoja elektronskih sklopov za LED luči

2012 – ustanovitev tretjega kompeten nega centra za enofunkcijske svetilke – ob kompetentnih centrih za dodatne žaromete in za program izdelkov za športne avtomobile

 

Nam lahko zaupate, koliko stane razvoj žarometa oziroma svetlobnih teles pri novem avtu?

Gotovo razumete, da vam tega ne smemo povedati. Lahko samo povemo, da so to zelo velike številke, ki jih zmoremo samo najmočnejši dobavitelji, pa še to zgolj zaradi dejstva, da smo del velike Helline družine. Z našimi kolegi v drugih Hellinih razvojnih centrih smo v stiku vsak dan, s njimi si delimo ideje, izzive in dosežke.

Kaj v razvoj avtomobilskih luči prinaša prihodnost?

Tema, s katero se v koncernu HELLA intenzivno ukvarjamo, so avtonomna vozila. Sodelujemo v kar nekaj evropskih projektih s tega področja. Trenutno se partnerji v teh projektih pogovarjamo, kako bodo takšni avtomobili s svetlobo komunicirali z okolico.

To je zagotovo pomemben izziv. Danes na primer kot pešci skušamo vzpostaviti očesni stik z voznikom, ki nam odkrije namero voznika in vpliva na naše ravnanje v prometu. Koga bomo pogledali v samovozečem avtu?

To je zanimiv izziv. Pogovarjamo se o svetlobnih površinah, ki bodo okolici sporočale namero oziroma ravnanje samovozečih avtomobilov. Pri tem vprašanju na primer sodelujemo s študenti psihologije na ljubljanski univerzi, z oblikovalci akademije za likovno umetnost in elektrotehniki. Tudi naši nemški kolegi se veliko ukvarjajo s tem vprašanjem – HELLA aktivno sodeluje v mednarodnem projektu InterACT, ki raziskuje komunikacijo med udeleženci v prometu v okolju avtonomnih vozil. Ukvarjamo se na primer s poenotenjem svetlobnih signalov avtonomnih vozil. Ali zelen svetlobni signal v vseh okoljih pomeni, da je pot prosta? Za koga? Komu bomo morali sporočiti ta signal? Kako ga bomo usmerili? Vprašanj je zaenkrat veliko več kot odgovorov in pred nami je še veliko dela. Lahko pa omenim zanimivost: v okviru mednarodnega združenja avtomobilskih inženirjev SAE je na mizi predlog, da bi modri svetlobni signal na vozilu povsod po svetu označil, da avto vozi sam, torej brez človeka za volanom.

Med bolj zanimivimi razvojnimi projekti na področju avtomobilskih luči je projiciranje simbolov oziroma svetlobe na površine pred avtomobilom. Za kaj gre?

HELLA dela na žarometih z visoko ločljivostjo (HC) na podlagi različnih tehnologij. Takšen žaromet omogoča projiciranje svetlobnih simbolov na vozno površino pred avtomobilom, s temi simboli pa voznika opozorimo na nevarnosti oziroma posamezne podrobnosti okolice. HD žarometi so že tako napredni, da lahko na cesti rišejo visoko ločljive simbole oziroma slike, ki segajo na področje grafične komunikacije.

Vaš HD žaromet lahko na cesto nariše zebro oziroma prehod za pešce, puščico, ki osvetli pešca ob cesti, ali pa na primer idealno vozniško linijo v ovinku. Vse to so zelo uporabne stvari. Kako daleč smo od serijske izdelave?

Tehnično je projekt že zrel za serijsko vgradnjo, težava pa je v zakonodaji. Ta ne dovoljuje tovrstnih svetlobnih projekcij, saj so svetlobne specifikacije žarometov in drugih luči zelo natančno predpisane in določene. Odstopanja niso dovoljena. Torej bo treba najprej doseči spremembo zakonodaje, da bi se takšne rešitve lahko uveljavile.

Kdor spremlja oblikovalske trende pri avtomobilih, lahko opazi, da si marsikateri oblikovalci zamišljajo vedno ožje žaromete oziroma manjše vire svetlobe?

Res je. Zelo ozke ali majhne žaromete znamo zasnovati in izdelati že danes, a v prihodnosti vseeno predvidevamo, da bodo svetlobni viri na prednjem delu vozil pridobili na širini in se združili v nekakšen svetlobni obraz avtomobila. Ta bo vključeval tudi že omenjeno površino za svetlobno komunikacijo z okolico. Žarometi za osvetljevanje prostora pred avtom bodo sicer ostali, a bodo manjši, kot so zdaj. Več pa bo svetlobnih površin, ki bodo s signali komunicirale z okolico. Pri tem ne smemo pozabiti, da bodo udeleženci v prometu prihodnosti še vedno tudi pešci in kolesarji, ki bodo potrebovali svetlobo kot komunikacijsko sredstvo z okolico.

LED tehnologija se je trdno uveljavila tudi v avtomobilizmu. A na trgu so tudi že avtomobili z laserskim virom svetlobe za osvetljevanje okolice. Je to ena od možnih smeri razvoja žarometov?

Težava laserja kot vira svetlobe je varnost za uporabnika. Laserski vir svetlobe v teh žarometih je lahko nevaren za mimoidoče, saj lahko neposreden žarek v oči opazovalcev povzroči slepoto. Zato morajo imeti takšni žarometi veliko dodatnih varnostnih elementov, ki omogočijo zasenčenje v zelo kratkem času nekaj milisekund. Takšen žaromet je zelo zapleten in drag sistem, ki je zaprt v masivno aluminijasto ohišje. Zaradi dimenzijsko manjšega izvora svetlobe je lahko tak žaromet še manjši, a ob trenutnem stanju tehnologije je predrag za velikoserijske avtomobile. Bolj obetavna je tehnologija LED žarometov visokih moči (high power LED), ki omogoča precej višje vrednosti svetlobnega toka oziroma moč svetlobe brez večjih toplotnih obremenitev.

Ima LED tehnologija res vse tiste prednosti pred klasičnimi viri svetlobe, o katerih nas skušajo prepričati prodajalci avtomobilov? Imajo LED žarometi res tako dolgo dobo delovanja in tako majhno porabo energije?

Lahko potrdimo te navedbe. LED žarometi imajo uradno doživljenjsko dobo trajanja, torej delujejo tako dolgo, dokler deluje avto kot celota. Pri tem dobo delovanja štejemo v urah in ne v kilometrih. Dobra LED svetlobna telesa morajo delovati 20.000 ur ali še več. To je uradno stališče izdelovalcev in tudi nas. Smo pa že delali na projektih LED žarometov, pri kateri smo zasnovali zamenljivost nekaterih delov žarometa. Danes je tako, da morate ob nedelovanju zamenjati celoten žaromet, kar je seveda zelo drago, razvijamo pa žaromete, pri katerih bo mogoče zamenjati samo nekatere dele – na primer projekcijski del žarometa ali pa hladilnik vira svetlobe. Nekateri avtomobilski izdelovalci – med njimi je na primer Porsche – že omogočajo zamenjavo posameznih elementov LED žarometov, a seveda zgolj v njihovih pooblaščenih delavnicah.

LED žarometi so pri večini avtomobilskih izdelovalcev še vedno precej drag del dodatne opreme. So res tako dragi? Je njihova cena odvisna od kakovosti?

Ne, kakovost vgrajenih komponent ni odločilen dejavnik cene žarometa. Vse je odvisno od filozofije avtomobilskih izdelovalcev. Nekateri proizvajalci so se odločili, da bodo v prihodnosti LED tehnologijo razširili v vse svoje avtomobile in njihov cilj je ceno LED žarometa izenačiti s ceno halogenskega žarometa. A to je tržna odločitev izdelovalca, ki mora ceno razvoja LED žarometa vračunati v razvojne stroške avtomobila. Dober primer so meglenke, ki so bile še nekaj let nazaj praviloma halogenske, zdaj pa se LED tehnologija širi tudi v druga svetlobna telesa, ne samo v žaromete.

Še eno vprašanje, ki izvira iz uporabniške izkušnje: LED žarometi svetijo s hladno svetlobo, ki ne zmore stopiti snega na steklih žarometov, kot so to lahko naredile halogenske žarnice. Ali poznate to težavo? Kako bi jo lahko rešili?

Pri LED svetilih oziroma svetlobnih diodah je težava s hlajenjem vira svetlobe; za razliko od klasičnih halogenskih žarnic, ki toploto sevajo iz svetlobnega vira naprej, se pri LED svetilih greje zadnji del žarometa, ki ga je treba ustrezno hladiti, sicer zaradi temperature pade svetilnost diod. To je pri snovanju žarometov zelo kompleksen inženirski izziv.
Razvojniki se trudimo, da bi odvečno toploto, ki v LED žarometu nastaja v njegovem zadnjem delu, prenesli bližje steklu žarometa, kjer jo potrebujemo, ko se npr. žaromet ob slabem vremenu zarosi ali ko se ob sneženju zunaj nabere sneg. Rešitev je v ventilatorjih oziroma aktivnem kroženju zraka, kar pri Helli že uporabljamo, rešitev pa dopolnjujemo s posebnim lakiranjem stekel, ki ob kondenzaciji vlage v žarometu izboljša transparentnost krovne leče.

Miniaturni optični sistem s 180 lečami velikosti 0,8 mm.

V zadnjem času so priljubljene projekcije svetlobnih znakov na prostor ob avtu – na primer, ko odpreš vrata in se na tleh pojavi svetlobni logotip avtomobilske znamke. Tudi to razvijate v Ljubljani, mar ne?

Tako je, to je segment razvoja avtomobilskih svetil, ki strmo raste. Pri tem uporabljamo zanimivo tehnologijo, imenovano miniaturizacija optičnega sistema svetil. Vir svetlobe je navadna LED svetilka, ki pa gre skozi miniaturni optični sistem, ki na površino nariše sliko. V takšnem optičnem sistemu je 180 miniaturnih leč velikosti 0,8 milimetra, vsaka leča za košček slike – ta se v popolnosti sestavi šele na določeni dolžini od svetlobnega vira, v našem primeru je slika razpotegnjena in jo vidimo kot 4 metre dolgo sliko na tleh. To tehnologijo danes obvladamo le mi, naši tekmeci je ne premorejo. Je pa zelo obetavna tehnologija, ki nima samo estetske funkcije. S takšno svetlobno sliko na tleh lahko na primer osvetlimo pot do kolesarja, ki se nahaja na neosvetljenem robu ceste. Gradimo torej na varnosti, saj bomo s takšnimi svetlobnimi signali označevali območje okoli avtomobila ali opozarjali na nevarnost.
Zelo veliko se v zadnjem času ukvarjamo tudi s svetlobnimi telesi v funkciji videza in estetike. V prihodnje bodo imeli avtomobili tudi na karoseriji nekatera svetlobna telesa, ki bodo poudarjala oblike oziroma karoserijske linije – tako kot to danes lahko vidimo v notranjosti oziroma pri ambientalni osvetlitvi. Pri Volkswagnu na primer pravijo, da je “osvetlitev novi krom”: kromirane dele avtomobila bodo zamenjali LED viri svetlobe. Ko boš na primer z daljinskim upravljalnikom odklenil svoj avto na parkirišču, ta ne bo zasvetil le z žarometi, ampak bodo tudi svetlobni trakovi poudarili njegove oblikovne poteze. Za nas in naš posel je to seveda odlično; včasih je imel avto le žarometa spredaj in par luči zadaj, v prihodnje pa bo svetil in virov svetlobe na avtomobilih veliko več.

 

Največji kupci HELLA Saturnus Slovenija

38 odstotkov izdelkov so v poslovnem letu 2016/2017 prodali skupini VW, 30 odstotkov skupini Renault-Nissan, 21 odstotkov General Motorsu, 5 odstotkov BMW, 3 odstotke Daimlerju (Mercedesu).