Na cestah manj okvar, a številni novi izzivi

V Franciji rojena strokovnjakinja, poznavalka Evropske unije in mednarodnih odnosov Laurianne Krid ima kot generalna direktorica FIA regije I pomembno vlogo pri vzpostavljanju učinkovitega razmerja med 76 evropskimi avtomobilskimi klubi in 37 milijoni njihovih članov. Je polna energije in prihodnost vidi kot veliki izziv vsakdanje mobilnosti. Pravi, da bo mehaničnih okvar na cestah vedno manj, več storitev pa bo mogoče ponujati na daljavo. 

V zanimivem pogovoru nam je razkrila, zakaj je pomembno, da kot vozniki dobimo pravico do vpogleda in odločitve, komu lahko zaupamo podatke o delovanju našega avtomobila, povedala pa je tudi, zakaj je članstvo v avtomobilskem klubu še vedno zagotovilo za brezskrbno mobilnost.

Laurianne Krid generalna direktorica FIA regije I

Delo elitnih evropskih mehanikov ni enostavno

Ker AMZS v svojem centru varne vožnje na Vranskem gosti mednarodno tekmovanje in usposabljanje za odličnost cestnih patrulj, smo visoko gostjo seveda najprej povprašali o vtisih o dogajanju v garažah. Tam so najboljši evropski mehaniki iz 16 različnih klubov morali v 20 minutah rešiti okvaro in avto poslati nazaj na cesto. Njihovo delo je z zanimanjem in fotoaparatom v rokah spremljala tudi prva dama FIA regije I, ki priznava, da imajo fantje težko nalogo:

“Zdi se, da so naloge, ki jih imajo ekipe na tekmovanju, precej zahtevne. Vsaka ekipa ima svoje diagnostične metode in naprave, ki jih pripnejo na avtomobil in nato z njimi komunicirajo. Imajo le 20 minut časa, da avto znova spravijo v pogon. Napake so seveda skrite zelo dobro in pravila stroga. Namen takega tekmovanja in izobraževanja pa je, da so ekipe čim bolje usposobljene za delo na terenu, da so po klicu na pomoč mehaniki sposobni avto hitro ponovno spraviti v pogon oziroma nazaj na cesto oziroma napako odpraviti pred koncem dneva, da stranka lahko nemoteno nadaljuje svojo pot.”

AMZS v svojem centru varne vožnje na Vranskem gosti mednarodno tekmovanje in usposabljanje za odličnost cestnih patrulj.

Mobilnost zavija tudi na neraziskana področja: manj okvar, a novi izzivi

Avtomobilski svet se je znašel na razpotju nove dobe. Na ceste prihaja elektrika in umetna inteligenca s tipali, ki vidijo dlje in jasneje kot voznik, pa tudi z mikroprocesorji, ki bodo znali upravljati avtoi brez človekove pomoči. Kljub vsemu pa bomo ljudje še vedno potovali po cestah in se na svojih poteh srečevali tudi s težavami. Kako voznikom oziroma potnikom v novih, pametnejših avtomobilih v bodoče stati ob strani? Kateri so torej tisti poglavitni izzivi za avtomobilske klube?

“Najverjetneje elektrifikacija vozil in prometa, kjer je vedno manj in manj mehaničnih okvar. Avtomobili bodo vedno bolj zanesljivi, temu pa se bomo morali prilagoditi. Drugi izziv pa je dostopnost do ključnih podatkov o vozilu, ki lahko omogočijo tudi pomoč na daljavo in vplivajo na uspešnost reševanja okvar na cesti. V FIA regiji I se zato prizadevamo, da bodo ti podatki v večji meri dosegljivi ekipam cestne pomoči. Težava je v tem, da pri večini modelov, ki jih vozimo danes, podatki prehajajo predvsem v smeri od vozila do izdelovalca vozil. Mogoče jih le peščica, odvisno od pogodb, pride tudi do drugih ponudnikov servisnih storitev, med katere spadajo tudi ekipe avtomobilskih klubov za pomoč na cesti. Uporabniki bi morali imeti pravico izbire, h komu in kdaj je mogoče poslati te podatke. V njih so namreč zapisani problemi, ki povzročijo večino današnjih okvar. Dostopnost do teh podatkov bi pozitivno vplivala na zmanjšanje števila okvar, saj bi lahko nekatere stvari predvideli vnaprej, prilagodili vzdrževanje in natančno vedeli, v kakšnem stanju je avto. Če lahko vnaprej preveriš vse ključne podatke vozila, to seveda pozitivno vpliva tudi na varnost vožnje. Največji izziv za avtomobilske klube glede na prej našteta dejstva je torej premik od avtomobila in pomoči na cesti k storitvam mobilnosti.”

Laurianne Krid generalna direktorica FIA regije I: "V FIA regiji I se zato prizadevamo, da bodo ti podatki v večji meri dosegljivi ekipam cestne pomoči."

Brez fantov v odsevnih jopičih ne bo šlo, a morali bodo znati še več

Občutek, da bodo sodobne digitalne poti odigrale ključno vlogo tudi pri pomoči na cesti, je varljiv. Tudi zaradi prej omenjene dostopnosti do podatkov. Veliko več bo mogoče storiti preventivno in učinkoviteje posredovati tudi na daljavo, a kljub vsemu bo dober mehanik ostal pomemben člen mobilnosti - z orodjem ali pa računalniško miško v rokah. Laurianne Krid pravi, da bo znanje v novi dobi še toliko pomembnejše:

“Tudi v mobilnosti nove dobe se bodo vozila kvarila, kar bo zahtevalo fizični poseg na vozilu. Takšne okvare so denimo poškodbe pnevmatik ali pa okvarjen akumulator. Takrat bo še vedno treba imeti človeka na terenu. Zgodilo pa se bo, da bomo na cesti potrebovali vedno manj in manj tovrstne pomoči oziroma ljudi v pripravljenosti, ki bodo morali biti fizično ob vozilu. Da, veliko drugih napak, denimo tudi odklepanje zaklenjenega vozila, pa se bo dalo rešiti na daljavo. Bodo pa ekipe cestnih patrulj morale opravljati številna izobraževanja, osvajati nova znanja, saj bo mehanskih okvar dejansko vedno manj in manj.”

Mehanskih okvar je na cestah vse manj, več pa je napak na vse bolj kompleksnih sistemih elektronske opreme vozil, kar zahteva več diagnostične opreme in nova znanja.

Bliža se čas, ko bo voznik dokončno izpustil volan iz rok …

Doba povsem samodejno vozečih avtomobilov se bliža, poti nazaj ni več. Kaj pa bo dejansko prinesla umetna inteligenca na ceste, bomo res potovali brez nevarnosti nesreče. Kdaj se bo zgodil preboj?

“Tega v resnici še ne vemo natančno. Veliko je različnih napovedi, kdaj in kako se bo prava samodejna vožnja, govorimo o najvišji, 5. stopnji avtonomnosti, dejansko zgodila. Bo to čez pet ali čez 20 let? Do takrat pa se bomo pomikali od vedno bolj zmogljivih asistenčnih sistemov do točke, ko dejansko ne bomo rabili več voziti sami. V smislu mobilnosti in tudi uporabnikov bo največja prednost samodejne vožnje razširjen krog ljudi, ki bodo lahko uporabljali avtomobil, na primer starejši, otroci … Več uportabnikov avtomobilov pa bo pomenilo, da bo na cesti še več avtomobilov. Pozitiven vpliv samodejno vozečih avtomobilov bo tudi izboljšanje prometne varnosti - vse do prometa povsem brez nesreč. Bomo pa morali razmisliti o novih ureditvah in regulacijah prometa, da bo vse skupaj imelo pozitiven učinek. V primeru odgovornosti pa v FIA regiji I trdimo, da se bo odgovornost voznika v primeru, ko ne bo vozil on, temveč avtomobil, morala prenesti na izdelovalce avtomobilov in skrbnike umetne inteligence. Ne vidim smisla, da bi avtomobil vozil sam, za njegovo vožnjo pa bi moral biti odgovoren voznik ali upravitelj. Potem dejansko ne moreš izkoristiti časa v avtomobilu za delo ali počitek, ker moraš nadzirati samodejno vožnjo avtomobila. Bolj zapleteno pa bo vmesno obdobje, ko se bodo vozniki vedno bolj in bolj zanašali na zmogljivejše asistenčne sisteme. Premik od danes, ko smo polno odgovorni vozniki, do trenutka, ko bo polno odgovoren avto, bo velik problem, ki pa ni nerešljiv. Danes lahko vidite, da je težava, ker določeni sistemi na katere so vozniki navajeni, ne delujejo dobro v megli, snegu …”

Vleka oziroma pomoč na cesti ne bo več osrednja dejavnost avtoklubov. V prihodnosti bodo članom ponujali celovito podporo vsakdanje mobilnosti.

Članstvo prinaša prednosti

Osnovno poslanstvo avtomobilskih klubov v novi dobi mobilnosti dobiva nove naloge. Pomoč na cesti je le eden od stebrov ponudbe avtomobilskih klubov svojim članom. Tudi v AMZS je tako. Zakaj pa se v času tisočerih digitalnih avtocest, storitev na zahtevo in dostopnosti po načelu kjerkoli in kadarkoli še vedno splača biti član avtomobilskega kluba? Laurianne Krid ne pušča dvomov:

“Kar je meni najbolj všeč pri članstvu v avtomobilskih klubih, je dejstvo, da klubi ponujajo širok nabor različnih ugodnosti in storitev. Pomoč na cesti oziroma asistenca je običajno zgolj tisto jedro. Za mene kot voznika pa je ključno, da ima avtomobilski klub pomembno vlogo v moji vsakdanji mobilnosti. Da mi učinkovito pomaga na poti od točke A do B, da mi ponudi potovalne informacije, da imam tisti občutek, da nekdo stoji za mojo potjo, da sem del nečesa, da me poznajo in da dobim kakovostno storitev ter nasvete. Pri enem od kanadskih klubov so mi predstavili njihove izkušnje, po katerih se njihov član s storitvami kluba v povprečju sreča vsaj trikrat na leto. Če vse skupaj temelji le na pomoči na cesti, pa se ta interakcija zgodi le enkrat na dve ali tri leta, saj so avtomobili vedno bolj zanesljivi. S članstvom torej dobim celovito podporo moji mobilnosti tudi pri tistih bolj specifičnih navadah, kot je denimo pot s starodobnikom ali pa denimo iskanje glamping destinacije, glamuroznega kampiranja. Pomembna je torej varnejša, preprostejša in boj praktična mobilnost, ki jo dobim le kot član kluba.”