Vabilo na pregled!

Če gre za tako veliko afero, kot je (bila) s Volkswagnovimi dizelskimi avtomobili zaradi goljufanja pri izpustih, takšna vest najde mesto v številnih medijih, prav tako novica o vpoklicu teh avtomobilov. A vpoklici so praktično del avtomobilskega vsakdana, le da vesti o vpoklicih ne zaidejo v javnost. V šestem tednu letošnjega leta sta bila tako v Evropi vpoklicani jeep cherokee zaradi napake pri varnostnih pasovih in dacia dokker zaradi možne okvare ključavnice na drsnih vratih. Teden dni prej je bilo vpoklicev še veliko več: Dacia je vpoklicala logan II in sandero II, Toyota verso in avensis, Ford ranger, Opel je vpoklical modele adam, astra, corsa, insignia, meriva, mokka, zafira, Renault clio. 
Kaj je vpoklic in kaj pomeni, če je nek avto vpoklican?

Za vpoklice avtomobilov z napakami je vzpostavljen vseevropski sistem vpoklicev s kratico RAPEX. Zasnovan je za celo vrsto nevarnih izdelkov, že njegovo ime pa razkriva njegovo vlogo. RAPEX namreč pomeni Rapid Alert System for dangerous non-food products (hitri opozorilni sistem za nevarne neprehrambene izdelke). Torej gre za celo vrsto izdelkov – od otroških igrač do avtomobilov, izvzeti pa so kozmetični in farmacevtski izdelki, katerih vpoklic je urejen s svojim sistemom. Sistem RAPEX temelji na evropski direktivi o varnosti izdelkov, podatke pa upravlja Evropska komisija na temelju informacij, ki jih zagotavljajo njene članice, ki so obvezne, da v sistem sporočijo, če so ugotovile, da določen izdelek ogroža zdravje in varnost porabnikov ali je nevaren za okolje. Ob tem morajo prijavitelji podatkov tudi sporočiti ustrezne ukrepe za odpravo nevarnosti. V letu 2015 je bilo približno 10 odstotkov vseh vpoklicev povezanih z osebnimi avtomobili.

Podatki v sistemu RAPEX

Podatki v sistemu RAPEX so javno dostopni na medmrežju, vendar do njih ni prav enostavno priti. Če namreč v brskalnik vtipkate rapex, vas brskalnik ne pripelje do baze podatkov. Še najlažje do podatkov (v angleškem jeziku) pridete prek objavljene povezave na spletni strani tržnega inšpektorata. Na njej so objavljeni vsi podatki o vpoklicanih avtomobilih: znamka, model, tip oziroma številke modelov, kdaj so bili vpoklicani avtomobili izdelani, razlog za vpoklic, navedene pa so tudi države, kjer naj bi bili vpoklicani avtomobili. Izmed vseh v uvodu naštetih vpoklicev je Slovenija omenjena pri vpoklicu Daciinih avtomobilov logan II in sandero II izdelanih med 21. septembrom in 5. oktobrom lani, razlog za vpoklic pa je možna okvara zavore v prednjem desnem kolesu, kar lahko učinkovitost zaviranja pri zaviranju v sili.

Izdelovalec je dolžan vpoklicati izdelek, ki je vpisan v sistem RAPEX. Države članice so odgovorne tudi za nadzorovanje akcij izdelovalca vpoklicanega izdelka, pa tudi za izrekanje sankcij, ki jih predvideva že omenjena direktiva in predpisi o homologaciji izdelkov, medtem ko je vloga Evropske komisije omejena na informiranje in nadzorovanje držav članic.

Štiri stopnje nevarnosti

Opozorilo na nevaren izdelek mora vsebovati tudi stopnjo nevarnosti, ki je opredeljena v štirih stopnjah: nizka, srednja, visoka in resna. Velika večina – kar 99 odstotkov – vpoklicev avtomobilov je zaradi napak, ki so opredeljene s stopnjo tveganja resne in morajo zato biti takoj uveljavljeni ukrepi za njihovo odpravo. Po mnenju Thomasa Fairleya, ki je pri DG JUST (generalni direktorat za pravosodje in potrošnike) Evropske komisije odgovoren za opozarjanje na varnostne napake pri avtomobilih, sistem RAPEX deluje zelo dobro, saj so vsi vpoklici avtomobilov zaradi varnostnih pomanjkljivosti zabeleženi in tudi uresničeni. Ali to velja tudi za vse vpoklice glede okoljevarstvenih pomanjkljivosti, je nejasno, saj je to v pristojnosti DG GROW (generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja).

RAPEX v Sloveniji

V Sloveniji je za vpoklic izdelkov pristojen Tržni inšpektorat RS, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tržni inšpektorat je tudi odgovoren za vpis izdelkov v sistem RAPEX, če je sam odkril nevaren izdelek slovenskega izdelovalca ali pa ga je slovenski izdelovalec ali distributer prijavil za vpis v sistem RAPEX.

Tržni inšpektorat na svoji splet-ni strani ti.gov.si (na njej je na voljo neposredna povezava do sistema RAPEX) objavlja tudi seznam nevarnih izdelkov, ki jih je slovenski tržni inšpektorat odkril na slovenskem trgu po vpisu v sistem RAPEX. A če natančneje pogledate seznam, ugotovite, da na njem ni niti enega avtomobila, pa čeprav je delež avtomobilov med v sistemu RAPEX objavljenimi izdelki približno 10 odstoten. V lanskem letu je bilo tako objav-ljenih približno 250 vpoklicev za osebne avtomobile, od tega 82 odstotkov zaradi možnosti povzročitve telesnih poškodb, 18 odstotkov pa zaradi tveganja, da bi prišlo do požara.

In zakaj pri nas tržni inšpektorat ne objavlja podatkov o vpoklicih avtomobilov? Zelo preprosto: ker je to v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo, ki ima v svojih delovnih področjih tudi kopenski promet, pa tudi preiskovanja v zvezi z varnostjo, a v tem področju ni zajeta tudi varnost osebnih avtomobilov. Ministrstvo za infrastrukturo je področje (osebnih) avtomobilov preneslo v pristojnost Javne agencije RS za varnost prometa, ki ima v svoji sestavi tudi sektor za vozila. Ta je odgovoren za vzpostavitev in vodenje slovenskega nacionalnega sistema ugotavljanja skladnosti vozil, registracije in tehnične brezhibnosti vozil. V letnem poročilu za leto 2015 področje vpoklicev ni omenjeno niti z besedo, prav tako pa na spletni strani agencije ni nobenih podatkov o vpoklicih.

Z vpoklici avtomobilov se ne ukvarja niti Evropski potroš-niški center, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarski raz-voj in tehnologijo.

Kako slovenski porabnik pride do informacij o vpoklicu njegovega avtomobila?

Slovenski lastniki osebnih avtomobilov tako praktično nimajo možnosti, da bi sami pridobili informacije, če je njihov avtomobil morda vpoklican zaradi varnostne napake, saj to lahko ugotovijo le prek objave na RAPEX spletni strani. Slovenski lastnik avtomobila so tako glede vpoklicev povsem odvisni od obvestil zastopnikov avtomobilskih znamk oziroma distributerjev avtomobilov za posamezno znamko v Sloveniji oziroma njihovih pooblaščenih serviserjev. Seveda bi lahko zastopniki oziroma serviserji o vpoklicih obveščali tudi širšo javnost, na primer prek sporočil za javnost, a to delajo le izjemoma – takrat, ko je slovenska javnost o določenem vpoklicu obveščena prek tujih medijev, kar praviloma pomeni, da gre za zelo obsežne ali kako drugače vpadljive vpoklice. Zastopnik avtomobilskih znamk oziroma distributerji pač želijo informacije o vpoklicu čim bolj skriti pred javnostjo, saj noben vpoklic nima pozitivnega odmeva: že res, da se z vpoklicem odpravi napaka ali okvara, a že dejstvo, da je do napake oziroma okvare prišlo, ne pripomore k ugledu določene znamke avtomobilov. Res pa je tudi, da ni nobene zakonske obveze, da bi morali zastopniki oziroma distributerji javno objavljati obvestila o vpoklicih.

Zastopniki oziroma distributerji navodila o vpoklicu dobijo od svojih principalov, ki predpišejo natančen postopek, kaj je treba storiti ob vpoklicu zaradi določene napake: ali samo popraviti okvaro ali zamenjati določen del ali pa je morda potreben kakšen drugačen poseg. Zastopnik oziroma distributer v bazi svojih podatkov na temelju VIN številk preveri, koliko avtomobilov je treba vpoklicati. O vpoklicu nato obvesti po-oblaščene serviserje, ki dobijo natančna vodila, kaj morajo storiti, ko vpoklican avto pride v servisno delavnico. Če se lastnik v roku nekaj mesecev ne oglasi na servisu, mu zastopnik oziroma distributer še enkrat pošlje obvestilo o vpoklicu. S tem je delo zastopnika oziroma distributerja opravljeno. Če je ravnal tako in to lahko dokaže nadzornemu organu, torej agenciji za varnost prometa, je svoje delo korektno opravil.

Največ težav pri obveščanju kupcev je zaradi nepopolne baze podatkov o lastnikih vpoklicanih avtomobilov. Če gre za relativno nov avto, menjav lastništva praviloma ni veliko in so podatki dokaj zanesljivi. Pri starejših avtih lastništva ni več tako enostavno ugotoviti, čeprav imamo v Sloveniji dva registra vozil: prvi je centralni register vozil, drugi pa matični register vozil.

Odziv lastnikov

O tem, kolikšen je odziv lastnikov avtomobilov na vpoklice, ni zanesljivih podatkov. Po izkušnjah poprodajnih aktivnosti pri slovenskih zastopnikih in distributerjih, odziv ni prav spodbuden. Delno je odziv odvisen od vrste napake oziroma možne okvare. Če gre namreč za večjo napako pri zavorah ali podvozju ali možnost požara, je odziv večji, kot če gre za kak-šno na pogled manj vpadljivo napako, ko marsikateri lastnik na vpoklic le zamahne z roko. Tisti, ki svoje avtomobile servisirajo v rednih servisih, se zanašajo na to, da bodo že ob prvem obisku servisa odpravili tudi napako ali pomanjkljivost, tisti, ki svoje avtomobile servisirajo kje drugje, pa se že zato, ker ne želijo na pooblaščen servis in se tudi ob vpoklicu odpovedo obisku pooblaščenega serviserja.

Dejstvo je, da praviloma nikoli vsi vpoklicani avtomobili ne pridejo na servis, da bi odpravili napako ali pomanjkljivost, zaradi katere je bil avto vpoklican.

Tihi vpoklici

A če je reševanje v sistemu RAPEX zabeleženih vpoklicev dokaj dobro urejeno, je povsem drugače s tako imenovanimi tihimi vpoklici. Pri tem gre za vpoklice zaradi napak ali okvar, ki niso življenjsko nevarne in niso zabeležene v sistemu RAPEX. Izdelovalci avtomobilov jih na prostovoljni osnovi vpišejo v tehnična poročila kot “izboljšave”. Večina izdelovalcev tihe vpoklice zabeleži le v svoje interne sisteme obveščanja svojih servisnih partnerjev, o njih pa ne obvesti neodvisnih serviserjev.

Evropska zakonodaja na tem področju ni dovolj jasna, zato izdelovalci avtomobilov izkoriščajo pomanjkljivosti v zakonodaji za izogibanje svojim obveznostim, lastniki avtomobilov, ki svoje avte servisirajo pri neodvisnih serviserjih, pa ne pridejo do informacij o napakah oziroma pomanjkljivostih na njihovih avtomobilih. Nedvomno bi bilo treba odpraviti luknje v zakonodaji in tudi neodvisnim serviserjem, pa tudi porabnikom, zagotoviti ustrezne informacije o tihih vpoklicih.

Pri tihih vpoklicih tudi ni povsem jasno, kdo plača stroške vpoklica: izdelovalec oziroma distributer avtomobila ali lastnik. Ker podatki o tihih vpoklicih niso javno objavljeni, lastniki avtomobilov oziroma porabniki niso obveščeni o vpoklicu in zato tudi ne morejo zahtevati, da ga plača izdelovalec oziroma distributer.

Kibernetski vpoklici na daljavo

Z razvojem tehnologije oziroma elektronike in z vgradnjo skritih SIM kartic v avtomobile za prenos podatkov (o tem smo v Motoreviji že obširno pisali) je omogočena tudi možnost kibernetskih vpoklicev oziroma vpoklicev na daljavo. Če gre namreč za poseg v elektronsko podporo delovanja avtomobila, lahko izdelovalec kar na daljavo v avtomobile pošlje spremenjene programe oziroma spremembe elektronske podpore delovanja, ne da bi o tem obvestil uporabnike. Ker je razvoj pri povezanosti avtomobilov in prenosu podatkov izjemno hiter, bo ta oblika vpoklicev nedvomno vse bolj razširjena.

Večja urejenost

Vpoklici avtomobilov v Sloveniji potekajo po že vrsto let uveljavljenem sistemu, ki je praktično brez nadzora. Tako praktično tudi nihče ne ve, kak-šne so posledice neodzivanja vpoklicanih avtomobilov. Povedano drugače: nihče ne ve, koliko okvar ali celo prometnih nesreč se zgodi, ker avtomobili niso bili popravljeni v skladu z navodili izdelovalca. Pri tem je povsem nepomembno, ali je do tega prišlo zato, ker lastnik avtomobila o vpoklicu ni bil obveščen zaradi takšnega ali drugačnega razloga ali se na vpoklic ni odzval. Ampak pri nas je pač tako, da avtomobil praktično ni nikoli kriv za -prometno nesrečo – tudi če je kriv!

Vpoklic Volkswagnovih avtomobilov: kolikšen bo odziv?

Največji vpoklic avtomobilov je moral v zadnjem obdobju narediti koncern Volkswagen zaradi prevelikih izpustov dušikovih oksidov iz dizelskih motorjev, o čemer smo v Motoreviji že podrobno pisali.

Volkswagen je vpoklical lastnike avtomobilov – v Sloveniji je bilo oziroma bo vpoklicanih 51.000 avtomobilov. Zanimivo bo videti, kako se bodo lastniki odzvali, saj ne gre za vpoklic zaradi (ne)varnosti, temveč zaradi ogrožanja okolja. Seveda pa bo zanimivo tudi videti odziv organov, ki so odgovorni za nadzorovanje vpoklicev v različnih državah, seveda tudi v Sloveniji, do vseh tistih, ki se na vpoklic ne bodo odzvali zaradi takšnih ali drugačnih razlogov.