Avtomobil je nedvomno predmet, od katerega ima slovenska država največje koristi, saj so nakup, vzdrževanje in uporaba avtomobila povezani s plačevanjem številnih davkov, ki polnijo slovenski proračun. Razlog za to je dokaj enostaven: vsi avtomobili so registrirani, o njih ima država natančno evidenco in so zato še kako primerni za obdavčitev. Seveda bi pričakovali, da bo država zagotovila tudi primerno infrastrukturo za uporabo avtomobilov, a kot vemo, je ta v slabem stanju. Ste se kdaj vprašali, koliko lastniki avtomobilov prispevamo v državno blagajno in koliko od tega država nameni za izgradnjo prometne infrastrukture za cestni promet?
Odgovor na to vprašanje, pa tudi primerjavo z drugimi državami Evropske skupnosti, je dala raziskava o davčnih obremenitvah lastnikov avtomobilov in porabi tega denarja v državah EU, ki jo je pri CE Delft naročila mednarodna avtomobilska zveza FIA. Raziskava temelji na podatkih za leto 2013.
Osnovna ugotovitev je, da je bilo v EU pobranih 286,3 milijarde evrov davkov iz naslova cestnega prometa, države pa so za cestno infrastrukturo namenile le 178,4 milijarde evrov. V Sloveniji (oznaka v tabelah SI)je razkorak večji od povprečja, saj je država pobrala 2 milijardi evrov davkov in dajatev (največji delež so imele dajatve na gorivo, kar 1,2 milijarde evrov), za cestno infrastrukturo pa je slovenska država namenila milijardo evrov, pri čemer je bilo fiksnih stroškov štiri petine, zgolj petina pa variabilnih stroškov.
Različni davki
Davki na avtomobile so zelo različni in imajo v različnih državah različna imena, v načelu pa jih lahko razdelimo v naslednje skupine: davek ob nakupu vozila, davek za registracijo vozila, davek na dodano vrednost pri davku za registracijo vozila, cestnine (vključene so tudi vinjete), različne dajatve na gorivo, davek na dodano vrednost na ceno goriva. Tako so evropski kupci ob nakupu vozil plačali 10,2 milijarde evrov davka, nanj pa še 2,1 milijarde evrov davka na dodano vrednost. Ko so lastniki kupili avtomobile, so morali leta 2013 plačati še 37,8 milijarde evrov davka za registracijo vozil. Ob uporabi so lastniki plačali 30,6 milijarde evrov cestnin, od tega 28,5 milijarde evrov neposrednih cestnin in 2,1 milijarde evrov prek vinjet za uporabo cest.
Največ od goriva
Največji dohodek držav je od davkov na prodano gorivo. Na ta račun so države članice EU pobrale kar 179,7 milijarde evrov, ob tem pa še dodatnih 25,9 milijarde evrov na račun pobranega davka na dodano vrednost. Od skupaj pobranih davkov v višini 286,3 milijarde evrov so jih kar 71 odstotkov (205,8 milijarde evrov) plačali lastniki osebnih avtomobilov. Tovornjaki so prispevali 15 odstotkov, dostavniki 9 odstotkov, avtobusi 2 odstotka, motocikli pa 3 odstotke.
Pobrani davki pomenijo pomemben delež v družbenem bruto proizvodu posameznih držav. V večini držav je ta delež med dvema in tremi odstotki, največji delež pa je v Sloveniji, kjer so davki od avtomobilov pomenili skoraj 6 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Slovenija s tem močno izstopa od ostalih držav, saj ta delež v državah, ki so najbližje Sloveniji, ni večji kot 4 odstotke.
Stroški za infrastrukturo 178,4 milijarde evrov
Od 178,4 milijarde evrov, ki so jih države vložile v izgradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture – to je pomenilo le 0,8 odstotka njihovega bruto družbenega proizvoda –, so po posebni metodi ugotavljanja stroškov za posamezno vrsto prometa ugotovili, da je bilo 54 odstotkov namenjenih osebnim avtomobilom, 21 odstotkov tovornjakom, kar 15 odstotkov avtobusom, 9 odstotkov dostavnikom in vsega en odstotek motociklom.
Presežek kar 107,9 milijarde evrov
Države EU so torej s pobranimi davki in drugimi dajatvami pobrale 107,9 milijarde evrov več denarja, kot so ga vložile v cestno infrastrukturo. Povedano drugače: države so v povprečju pobrale za 62 odstotkov več davkov in dajatev, kot so vložile. Največji presežek je med pobranimi davki in vlaganji pri motociklistih – pobranih davkov je 166 odstotkov več kot vlaganj. Pri osebnih avtomobilih je ta razkorak 114 odstotkov, pri dostavnikih 62 odstotkov, pri tovornjakih pa le 12 odstotkov. Izjema so le avtobusi, kjer pobrani davki in dajatve pomenijo le 29 odstotkov vlaganj v infrastrukturo.
Slovenija nad EU povprečjem
Slovenija tudi tu presega evropsko povprečje, kar pomeni, da slovenskih lastniki osebnih avtomobilov še bistveno več prispevajo v državno blagajno kot je evropsko povprečje. Pri osebnih avtomobilih je ta razkorak namreč 141 odstotkov, pri motociklih kar 248 odstotkov.
Dokaz
Z omenjeno študijo smo tako dobili nazoren dokaz, da so vse trditve o tem, kako lastniki avtomobilov v Sloveniji bistveno več prispevamo v državno blagajno kot ta nameni za uporabo vozil, še kako resnične. A to ne velja zgolj za Slovenijo, temveč za celotno Evropsko unijo.