Ste vedno prepričani, kako hitro lahko vozite?

Ali se vam je že zgodilo, da ste vozili po cesti, pa niste vedeli, kolikšna je dovoljena hitrost vožnje oziroma koliko je veljavna omejitev hitrosti? Kaj takšnega se povsem lahko zgodi, še posebej v bolj zapletenih prometnih situacijah, ko je treba pravilno vrednotiti različne kombinacije prometnih znakov, kot so na primer znaki za omejitev hitrosti, znak za naselje oziroma konec naselja, lega križišč in priključkov. Vse to je namreč povezano z omejitvami hitrosti in prav nič čudnega ni, če včasih ne veste, kako hitro lahko vozite. Pojasnjujemo nekaj zapletenih situacij.

Normativne omejitve hitrosti določa zakon o pravilih cestnega prometa, ki za običajne dvopasovne ceste določa dovoljeno hitrost vozil v naselju 50 km/h, zunaj naselja pa 90 km/h. Na hitrih cestah znaša dovoljena hitrost 110 km/h, na avtocestah pa 130 km/h. Dovoljene hitrosti določajo prometni znaki: “naselje”, “omejitev hitrosti”, “območje omejene hitrosti” (“cona 30”), “območje umirjene hitrosti”, “hitra cesta”, “avtocesta”, “cesta, določena za motorna vozila”, pa tudi vsi prometni znaki za prenehanje predhodno naštetih prometnih znakov ali znak za prenehanje vseh omejitev. Do sem je načeloma vse jasno, od tu naprej pa se lahko začnejo zadeve zapletati. Obravnavali bomo le omejitve hitrosti za osebna vozila, motorje ter kombije ter ne posebnih oziroma dodatnih omejitev za posamezne posebne vrste vozil, kot so tovorna vozila, vozila s prikolicami, avtobusi in druga vozila.

Znotraj naselij lahko tudi hitreje kot 50 km/h

V območjih naselij se hitrosti navzdol lahko omejujejo na 30 km/h pri “coni 30” oziroma v “območju omejene hitrosti” in le na 10 km/h (!) v “območju umirjenega prometa”. Mimogrede, območij “cona 20” ali “cona 10” pravilnik o prometni signalizaciji ne predvideva, čeprav opazimo tudi takšne rešitve, običajno na kakšni občinski cesti.

Hitrosti v naseljih so lahko tudi povišane, kar določa 2. alineja 46. člena zakona o pravilih cestnega prometa: “Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometno-tehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.” Gre za ukrep povišane hitrosti v naselju na 60 km/h ali na 70 km/h. Tak primer so ljubljanske vpadnice, ki imajo dovoljene hitrosti povišane na 60 km/h, Celovška cesta od severne obvoznice do Šentvida celo na 70 km/h.

Zadeva se pri razumevanju zaplete, ko je, na primer na cesti Črnuče – Trzin, na delu, kjer je cesta še vedno znotraj režima ceste v naselju “Ljubljana”, povišana na 70 km/h. To povišano hitrost potem prvo semaforizirano križišče razveljavi, zato je ukrep povišane hitrosti ponovljen s prometnim znakom 70 km/h kakšnih 100 m za križiščem (ob tem odmislimo dejstvo, da je od križišča do ponovljenega znaka 70 km/h dovoljena hitrost vožnje le 50 km/h). Le kakšnih 30 m za znakom 70 km/h pa stoji prometni znak “konec naselja”. Kako gre razumeti to situacijo? S prometnim znakom “konec naselja” so prenehali tudi razlogi uvedbe ukrepa povišane hitrosti znotraj naselja, ki je dovoljeval vožnjo znotraj naselja s hitrostjo 70 km/h (namesto normativne omejitve 50 km/h), zato je od od tu naprej dovoljena hitrost vožnje 90 km/h. Prometni znak “konec naselja” namreč razveljavi ukrep povišane hitrosti v naselju oziroma razveljavi znak 70 km/h. To eksplicitno piše tudi v novem pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, kjer v 10. alineji 17. člena piše: Izrecna odredba, označena z znakom za omejitev hitrosti, z znakom 2435 preneha veljati”. (Opomba: znak 2435 pomeni prometni znak “konec naselja”).

Hitrosti zunaj naselij

Zunaj naselij na dvopasovnih cestah brez ločenih smernih vozišč, kjer velja normativna omejitev hitrosti 90 km/h, lahko oziroma morajo upravljavci cest hitrost omejevati iz različnih razlogov: pred nevarnimi deli cest, nevarnimi ovinki, v območju križišč, avtobusnih postajališč, pred vzponi, na izpostavljenih mestih, v bližini ali na premostitvenih objektih, v predorih in podobno. Najpogostejše so omejitve na 60 km/h ali na 70 km/h, lahko pa tudi nižje. Omejitve hitrosti veljajo do preklica, do druge omejitve hitrosti, do križišča ali do vstopa v naselje.

Hitra cesta ali cesta določena za motorna vozila

Novi pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah je uvedel samostojni prometni znak “hitra cesta”, hkrati pa obdržal prometni znak “cesta določena za motorna vozila“ (prej se je imenoval “cesta rezervirana za motorna vozila”). Kakšne so tu omejitve?

Stari zakon o varnosti cestnega prometa je govoril o omejitvi 100 km/h na cestah rezerviranih za motorna vozila. Med te so spadale, na primer, bivša stara hitra cesta H1 mimo Trebnjega, cesta Podtabor–Bistrica pri Tržiču, ljubljanska (štiripasovna) severna obvoznica. Novi zakon o pravilih cestnega prometa pa govori o omejitvi 110 km/h na hitrih cestah ter 90 km/h na ostalih cestah. To pomeni, da bo na cestah, ki bodo obdržale modro tablo s simbolom motornega vozila “cesta določena za motorna vozila”, obveljala nižja hitrost, 90 km/h. Čeprav je doslej veljala ocena, da lahko na cestah s takim znakom vozimo 110 km/h (po starem zakonu 100 km/h) in kljub temu, da take vrste ceste v novem zakonu o pravilih cestnega prometa sploh nismo imeli definirane (in torej spada pod vse ostale ceste – 90 km/h). Praktično sta bila stari pravilnik o prometni signalizaciji (2006) ter novi zakon o pravilih cestnega prometa (2010) neusklajena celih 5 let, od uveljavitve novega zakona o pravilih cestnega prometa.

Še en primer. Štiripasovno cesto Tomačevo – Črnuče, ki je kategorizirana kot glavna cesta drugega reda G2 (in ne kot hitra cesta), glede na trenutno postavljeno prometno signalizacijo razumemo kot podaljšek hitre ceste – ljubljanske severne obvoznice. Zato do table “konec ceste, določene za motorna vozila” pred križiščem z Brnčičevo cesto, trenutno lahko razumemo kot dovoljeno hitrost 110 km/h – enako kot na severni ljubljanski obvoznici. Morda bi jo lahko po črki zakona in pred pretekom prehodnega obdobja razumeli tudi tako, da je omejitev na njej “le” 90 km/h, saj kot že zapisano, cesta ni kategorizirana kot hitra cesta, ampak kot glavna cesta, s signalizacijo pa je označena (gledano po novem pravilniku) kot “cesta, določena za motorna vozila”. Ko bo upravljavec avtocest in hitrih cest po preteku šestmesečnega prehodnega obdobja novega pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah – to bo julija letos – postavil nove prometne znake “hitra cesta”, je vprašanje, kakšen režim omejitve hitrosti bo obveljal na tej cesti oziroma ali bo na tej cesti zamenjal prometno signalizacijo. A ne pozabimo, upravljavec te ceste ni DARS, ampak DRSI (bivša DRSC), torej upravljavec glavnih in regionalnih cest.

Še drug primer. Na dvopasovni cesti Podtabor – Bistrica pri Tržiču je kljub modri tabli “cesta, določena za motorna vozila”, ob upoštevanju vseh trenutno veljavnih določil dovoljena hitrost le 90 km/h – ob enaki dilemi glede prometne signalizacije, saj cesta ni opredeljena kot hitra cesta. Ne smemo namreč mešati pomena starega prometnega znaka “cesta, rezervirana za motorna vozila” ter omejitve 100 km/h za te ceste po starem, že šest let ne več veljavnem zakonu o varnosti cestnega prometa.

Še bolj je posebna rešitev na pomurski avtocesti, ki to ni, saj nima odstavnih pasov, kjer je hitrost omejena na 110 km/h, kot za hitre ceste, pa tudi glede na njen prečni profil bi ji lahko rekli hitra cesta in ne avtocesta. Paradoks torej, cesta nima ne dovoljene hitrosti, niti prečnega profila za avtocesto, a jo vseeno tako kategorizirana. Podobna neskladja srečamo na avtocesti/hitri cesti Razdrto–Nova Gorica, a tam izvira ta dvoličnost oziroma neskladje iz povsem drugih razlogov.

Križišče prekine ali ne prekine omejitve?

17. člen pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah v 4. alineji govori o tem, da znaki za omejitve in prepovedi veljajo od mesta postavitve do mesta, kjer je postavljen znak o njihovem preklicu, sicer pa do prvega naslednjega križišča javnih oziroma nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet. V kolikor naj prepoved velja še naprej, za križiščem teh cest, se znak ponovno postavi za vsakim križiščem s temi cestami. Tudi tukaj pa se postavi vprašanje definicije križišča, če prometni znak omejitve ni ponovljen. Nobenih problemov nimamo pri križiščih, kjer so razvrstilni pasovi, ali so semaforizirana, ali so s signalizacijo, smerokaznimi ali razvrstilnimi tablami označena kot križišča. Bolj dvomljivo je tam, kjer ni povsem jasno, da gre za križišče: to je lahko predvsem pri križišču s cesto nižje kategorije ali pri priključkih. Namreč pravilnik o priključkih na javne ceste loči med individualnimi in skupinskimi priključki. Individualni priključki so priključevanje do največ štirih samostojnih stanovanjih enot, skupinski priključki pa več kot štirih hiš. Skupinske priključke bi že lahko šteli za križišče in jih tudi oblikovali oziroma označili kot križišče. Seveda pa voznik med vožnjo ne more opazovati, kolikšno je število hiš ob priključku na cesto in hkrati še razmišljati o tem, ali se omejitev hitrosti na takšnem priključevanju razveljavi ali ne. V precejšnjem številu primerov to v resničnih situacijah ni jasno. Izjema so table “cona 30”, ki veljajo za območje, torej do preklica, ne glede na prisotnost križišč. Morajo pa biti vse ceste z dostopom v območje omejene hitrosti “cona 30” opremljene s tem prometnim znakom.

Ni vedno neveden voznik!

Že samo teh nekaj primerov, ki smo jih predstavili, kaže, da vozniki v vsakem trenutku nedvoumno ne moremo vedeti, kolikšna je dovoljena hitrost na cesti, po kateri vozimo. Še več, glede na nekonsistentnosti v zakonodaji in podzakonskih aktih ter glede na stanje na terenu ter tudi nekonsistentnosti pri postaviti prometnih znakov, je dilem precej, tudi za strokovnjake. Upravljavce cest čaka še precej dela, uporabniki cest pa se moramo truditi po svojih najboljših močeh, da prepoznamo pravo omejitev, a ni nujno, da nam bo to vedno tudi uspelo. Prav tako ne moremo povsem zaupati sodobnim sistemom in napravam v vozilih ali navigacijskim napravam ter aplikacijam. Že sistemi za samodejno prepoznavanje prometnih znakov v vozilih ne vedo, ali križišče razveljavi omejitev hitrosti ali ne – o tem smo podrobneje že pisali.