Spremembe tudi pri talnih označbah
Opuščeni prometni znaki
Prometni znaki, ki se ukinjajo, so pravzaprav tisti, ki jih dejansko le še redko videvamo, hkrati pa je njihov pomen zapisan že v drugih predpisih s področja prometa, večinoma v zakonu o pravilih cestnega prometa. In prav to je razlog opuščanja nekaterih prometnih znakov, saj če že določila drugega ali nadrejenega zakona govorijo o teh pravilih, morda tudi z namenom racionalizacije števila prometnih znakov, ni treba na cestah postavljati še dodatnih prometih znakov. Sicer se mnogi s tem pristopom ne strinjajo, vendar že leta opažamo, da je prometnih znakov na cestah dejansko preveč, da jih vozniki še toliko bolj pogosto spregledamo, vzamemo za samoumevne ter sploh več ne pomislimo o njihovem sporočilu ob poplavi informacij, ki nam jih množica prometnih znakov posreduje. Zato je takšno, sicer po obsegu “omejeno” čiščenje, več kot dobrodošlo. Prav tako se ukinjajo nekateri znaki, ki pri nas niso (več) aktualni, saj nimamo situacij, v katerih bi jih uporabljali.
Ukinjajo se prometni znaki “nevarna vboklina”, “tramvajska proga”, “neutrjena bankina”, “nevarnost požara”, “prepovedan promet za ročne vozičke”, “prepovedano dajanje zvočnih signalov” ter obe varianti “izmenično parkiranje” (prepovedano ob lihih ali ob sodnih dneh). Ukinja se tudi sicer dobro sprejet znak “izmenično vključevanje vozil”, pri katerem je bilo nekaj dilem, saj je formalno pravilno deloval le pri zožanju dveh enakovrednih voznih pasov v enega, pri drugih situacijah (priključek stranske ceste, uvoz preko pospeševalnega pasu, območja prepletanja oziroma bližnjih uvozov in izvozov) pa je že vprašanje, ali je šlo za pravilo prednosti ali celo kakšno drugače regulirano prednostjo med vozili. Ukinja se tudi prometni znak “priporočena hitrost”, ki smo ga le še redko videli na naših cestah. Prehodno obdobje za odstranitev teh prometnih znakov je 12 mesecev po začetku uporabe novega pravilnika, torej do meseca julija 2017.
Talne označbe
Problemov pri talnih označbah je več. Še vedno prepogosto opažamo, da upravljalci cest ne barvajo robnih črt, ali pa jih ne obnavljajo. Prav tako vse prevečkrat pod obrabljeno belo robno črto še vedno vidimo stare rumene robne črte, ki so bile očitno zarisane s kakovostnejšimi in trajnejšimi materiali. Ponekod pa robnih črt enostavno ne rišejo zato, ker nimajo robnih pasov oziroma povedano drugače, so ceste preozke. Novosti pri talnih označbah najdemo tako za voznike, kolesarje, pešce in za parkirne površine.
Talne označbe za kolesarje
Precej novosti je za kolesarski promet. Nekatere novosti so bile že pred časom nakazane kot možne ureditve in rešitve kolesarskega prometa v Navodilih za projektiranje kolesarskih površin (novelacija, DRSC, junij 2012), sedaj pa jih “legalizira” tudi novi pravilnik. Gre za tako imenovane “cycling box” – pomaknjeno površino za kolesarje, “advanced stop line” – pomaknjeno stop črto za kolesarje, “sharrow” – označitev skupne rabe prometne površine za kolesarje in motorna vozila. Na novo je definirano barvanje kolesarskih površin z rdečo barvo, kjer se za kolesarski pas (vodenje kolesarjev v nivoju vozišča) predvideva le še barvanje levega roba kolesarskega pasu v širini 20 cm (če je kolesarski pas širok meter ali več, in še to le na cestah v naseljih) in ne celotne površine za kolesarje. Predvideva pa barvanje površine vozišč, ki so namenjanje prehodu kolesarskega prometa preko vozišča. Puščice za označitev smeri vožnje na kolesarskih površinah, ki se sicer zarisujejo s standardno belo barvo, so zarisane na podlagi oziroma ozadju rdeče barve.
Posebej nevarna prometna ureditev pa je vodenje kolesarjev v nasprotni smeri po enosmernih ulicah, kar sicer ni stvar pravilnika, je pa problem pereč. Z vertikalno prometno signalizacijo je na npr. precej ljubljanskih enosmernih ulicah dovoljen tudi promet kolesarjev v nasprotni smeri. Glede na navodila za projektiranje kolesarskih površin, ki sicer niso obvezna, bi bilo takšno rešitev smiselno uveljaviti le tam, kjer bi lahko kolesarski pas na vozišču tudi dejansko označili s talno označbo. Žal pa tega na preozkih ljubljanskih enosmernih ulicah ni, zato je možnost nastanka konfliktnih situacij, kljub vertikalni prometi signalizaciji, velika. Res je, da gre za malo prometne ceste, a vseeno lahko pride do konfliktnih situacij.
Talne označbe za pešce
Zanimiva je novost barvanja površin za pešce v nivoju vozišča z modro barvo, kjer pa mora biti robna črta neprekinjena, izvedena kot označba z zvočno-vibracijskim učinkom, pa še to na cestah z najvišjo dovoljeno hitrostjo 50 km/h in prometno obremenitvijo do 3500 vozil na dan.
Talne označbe za voznike
Novost je rumena robna črta, ki označuje cestni priključek nekategorizirane ceste, kadar ta ni izveden preko pogreznjenega robnika ali je v makadamski izvedbi. Novo, a v praksi že videno, je označevanje mest z rumeno barvo, namenjenih intervencijski površini za gasilce in reševalce. Nova je tudi talna označba na vozišču v obliki rumenega kroga s premerom enega metra, ki označuje podzemni hidrant. Tudi optične in zvočne zavore, ki spadajo v skupino naprav za umirjanje promet, novi pravilnik uvršča med talne označbe.
Talne označbe za parkiranje
Za posebna parkirna mesta, namenjena določenim skupinam uporabnikov, so definirane označbe, kot so parkirno mesto za invalide s šrafirano dostopno površino, parkirno mesto za vozila, ki prevažajo otroke, ki uporabljajo otroški voziček, parkirno mesto za polnjenje električnih vozil, mesto za ustavitev ali parkiranje vozil za dostavo, prostor za parkiranje motornih koles, mopedov ali koles.
Uskladitev v štirih letih
Tudi talna signalizacija oziroma talne označbe so pomemben del prometne opreme, kjer pa nas lahko predvsem skrbi slabše obnavljanje robih vzdolžnih črt ali celo njihova odsotnost. Predvsem zato, ker je robna črta namenjena vizualnemu vodenju prometa, tako podnevi kot ponoči, še zlasti pa ob zmanjšani vidljivosti, na primer ob megli ali dežju. Pravilnik za talne označbe določa rok uskladitve v štirih letih.
Kaj pomeni oznaka?
Na slovenskih avtocestah dokaj pogosto srečamo znak s kapljo, marsikdo pa ne ve, kaj pomeni. Gre za začasni znak, ki označuje možnost intervencijskega prehoda. Na območju tega znaka lahko vzdrževalci enostavno odstranijo avtocestno ograjo in s tem omogočijo obračanje vozil. To je še posebej pomembno za hitro in učinkovito posredovanje ob prometnih nesrečah.
V novem pravilniku o prometni signalizaciji je ta znak nadomestil nov znak intervencijska pot.