Šest desetletij tritočkovnega varnostnega pasu

Varnostni pas je temeljni del varnostne opreme v avtomobilu - brez njega svoj pomen izgubijo vse ostale naprave za zagotavljanje pasivne varnosti. A varnostni pas ni že od vsega začetka sestavni del avtomobilov - njegova zgodovina je dolga dobrih 60 let.

Prve varnostne pasove so v avtomobile - po zgledu trebušnih varnostnih pasov v letalih - začeli vgrajevati proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja, a zgolj kot dodatno opremo. Za začetek vgradnje tritočkovnih varnostnih pasov v avtomobile velja leto 1959, ko je švedski Volvo v svoja modela 121 amazon in PV544 začel serijsko vgrajevati tritočkovni varnostni pas, ki je bil pripet na karoserijo avtomobila in je ob trku zadržal voznikovo telo na sedežu. Izumitelj takšnega varnostnega pasu je bil Nils Bohlin, ki je k Volvu prišel leta 1958 z izkušnjami pri razvoju sedežev v letalih, ki jih je bilo ob resni nevarnosti mogoče katapultirati iz letala. Izkušnje o obremenitvi telesa ob katapultu iz letala je Bohlin uporabil pri konstruiranju tritočkovnega varnostnega pasu. Osrednji del je bil zaskočni mehanizem, ki je omogočal, da se je varnostni pas zaskočil v določenem položaju in tudi ob trku ni popustil oziroma se ni do konca odvil. Drug pomemben del je bila ključavnica varnostnega pasu, ki se je morala odpreti v vseh položajih. Volvo je spodbudil vgradnjo in uporabo tritočkovnih varnostnih pasov na prednjih sedežih v avtomobilih ne samo s serijsko vgradnjo v svoje avtomobile, temveč je vsem, ki so to želeli, dovolil brezplačno uporabo Bohlinovega patenta. Številke o žrtvah prometnih nesreč, še zlasti pri manjših hitrostih, so tudi v vsakdanjem življenju dokazale učinkovitost tritočkovnega varnostnega pasu.

Pomen zglavnikov

Avtomobilski konstruktorji so hitro ugotovili učinkovitost varnostnega pasu, a tudi nekatere njegove pomanjkljivosti oziroma “stranske” učinke. Spoznali so, da varnostni pas res zadrži voznikovo telo, ne pa tudi voznikove glave, ki ob močnem trku lahko zaniha tako močno, da pride do poškodbe vratnega dela hrbtenice ali celo zloma tilnika. Težavo so sprva vsaj ublažili z vgradnjo zglavnikov v avtomobilske sedeže. A zglavniki so bili velikokrat prenizki oziroma jih ni bilo mogoče nastaviti dovolj visoko, da bi dobro zaščitili glavo. Precej težav je bilo tudi s čvrstostjo namestitve zglavnikov v sedeže.

Druga težava je bila učinkovitost delovanja varnostnih pasov. Če je bil namreč spodnji - trebušni - del varnostnega pasu premalo zategnjen, je prihajalo do zdrsa telesa pod varnostnim pasom in varnostni pas seveda ni bil učinkovit. Težavo so skušali odpraviti z navodili, da je treba trebušni del varnostnega pasu dovolj tesno zategniti, a je navodila le malokdo upošteval. Težave so bile tudi nasploh z zategnjenostjo varnostnega pasu, da je ta potekal ob telesu in da med trupom in varnostnim pasom ni bilo preveč prostora. Še zlasti se je ta težava pojavljala pri avtomobilih, ki jih je uporabljalo več različno velikih ali debelih voznikov, saj je bilo treba dolžino varnostnega pasu nastaviti za vsakega posebej. Težavo so rešili šele samodejni navijalniki varnostnega pasu.
Težave so bile tudi z namestitvijo zgornjega dela varnostnega pasu, da je ta pokal prek rame voznika, ne pa morda prek vratu ali pa prenizko prek prsnega koša. Zgornja pritrditvena točka varnostnega pasu je bila namreč dolgo časa fiksna. Šele izum, ki je omogočal pomik zgornje pritrditvene točke varnostnega pasu, je odpravil to težavo.

Pomisleki

Veliko ljudi tudi ni bilo prepričanih v učinkovitost varnostnih pasov. Še zlasti je veljalo prepričanje, da je varnostni pas nevaren zato, ker vozniku ob trku onemogoča, da bi se umaknil na stran in tako preprečil, da bi ga stisnil volanski obroč, ki je bil pri čelnih trkih zaradi svoje konstrukcije praviloma močno potisnjen v potniško kabino. Rešitev za to težavo je poiskal Audi s svojim sistemom procon-ten, ki je ob pomoči drobne jeklenice ob trku volanski obroč potegnil stran od voznika.

Vaše mnenje ...

Pričvrstitev otroških varnostnih sedežev

Varnostni pasovi so bili sprva namenjeni vozniku in sovozniku na prednjem sedežu. Zelo počasi je prodrlo tudi spoznanje o učinkovitosti varnostnih pasov na zadnjih sedežih, kjer so jih mnogi uporabljali zgolj za pričvrstitev otroških varnostnih sedežev v avto, ne pa tudi za pripenjanje odraslih potnikov. Varnostni pasovi na zadnjih sedežih so omogočili tudi razvoj otroških sedežev oziroma njihovo pričvrstitev v avto.

Vloga varnostnih mehov

Vloga varnostnih pasov se je bistveno spremenila z uvedbo varnostnih mehov - velikokrat uporabljen je tudi izraz varnostna blazina ali zračna blazina kot neposredni prevod tujke airbag - v avtomobile. Varnostni meh je namreč učinkovit le, če voznika oziroma sovoznika zadrži na svoji sredini - če telo zdrsne z varnostnega mehu, ta ni opravil svoje vloge. Takšen pravilen položaj lahko zagotovi le varnostni pas, s katerim je voznik oziroma sovoznik dovolj čvrsto pripet in s tem pravilno nameščen na sedežu. Zato so se pred leti pojavili tudi predlogi in tudi že prototipi štiritočkovnih varnostnih pasov, a so konstruktorji kaj hitro ugotovili, da so preveč zahtevni za pripenjanje in da jih vozniki oziroma potniki ne bodo uporabljali.

Varnostni pas in varnostni meh sta neločljivo povezana tudi zato, ker je najbolj učinkovito le njuno skupno delovanje. Če voznik namreč ni pripet z varnostnim pasom, ob trku z vso silo udari v varnostni meh, ki se sproži proti njemu. Ker je varnostni meh ob sprožitvi napolnjen s plinom, je temu primerno trd in lahko povzroči poškodbe. Posebni ventili omogočajo, da se varnostni meh takoj po sprožitvi začne prazniti in s tem postane mehkejši in ublaži udarec. Prav zato je pomembno sinhrono delovanje varnostnega pasu in varnostnega meha.

Vloga Euro NCAP

Za zagotovitev takšnega sinhronega delovanja je veliko sprememb doživel tudi varnostni pas. Odločilno vlogo pri tem je odigral konzorcij Euro NCAP, ki je proti koncu osemedesetih let prejšnjega stoletja začel preskušati varnost avtomobilov. Pri tem je zelo pomembno vlogo namenil ugotavljanju obremenitvam prsnega koša in medenice, ki jih prsnega koša. Ker so bile te pri večini avtomobilov (pre)velike, so morali avtomobilski izdelovalci najti ustrezno rešitev. Za primernejšo zategnitev ob trku so v varnostni pas vgradili mehanizem za samodejno zategnitev varnostnega pasu. Ta deluje ob pomoči pirotehničnega sprožilca, ki dobi signal za sprožitev od tipal za pojemke, ki so nameščeni v avtu. Pirotehnični sprožilec samodejno zategne varnostni pas za približno 10 cm, s čimer varnostni pas čvrsteje oprime voznikovo telo, ga pritisne na sedež in s tem zmanjša njegovo gibanje. Ker pa je ob močnih trkih prihajalo do poškodb, ker je telo z vso silo pritisnilo na varnostni pas, so začeli v varnostne pasove vgrajevati tudi mehanizem - ta deluje mehanično - za popustitev varnostnega pasu. Njegova naloga je, da ob prevelikem pritisku na varnostni pas malce popusti zategnjenost varnostnega pasu in tako zmanjša obremenitve prsnega koša in medenice.

Sodobni varnostni pas

Varnostni pas tako že kar nekaj časa ni več zgolj enostaven trak, ki ga v avtu pripnemo prek telesa, temveč zelo sofisticirana varnostna naprava z mehanizmom za samodejno navijanje in odvijanje, pirotehničnim zategovalnikom (lahko sta tudi dva - na obeh spodnjih pritrditvenih točkah varnostnega pasu), omejevalnikom zatezne sile, prilagodljivo zgornjo pritrditveno točko varnostnega pasu. Na voljo so tudi že varnostni pasovi z v pas vgrajenim varnostnim mehom, a zgolj za uporabo na zadnjih sedežih v avtomobilih, saj preprečujejo, da bi potnik z glavo udaril v sedež pred seboj. Za učinkovito delovanje varnostnih pasov pa morajo biti ustrezno konstruirani tudi sedeži z dovolj visokimi in čvrsto pritrjenimi zglavniki - tako na prednjih sedežih kot tudi na zadnji klopi oziroma vseh ostalih sedežih. Pri tem velja, da morajo zglavniki segati vsaj do zgornjega roba ušes potnika.

Pre-safe sistemi

Učinkovitost varnostnih pasov in usklajeno delovanje vseh varnostnih naprav za povečanje pasivne varnosti v avtomobilih pa ponujajo najnovejši varnostni asistenčni sistemi z oznako pre-safe. Ob začetku vsake vožnje sistem preveri, kakšna je pravilna zategnjenost varnostnega pasu s tem, da varnostni pas samodejno za nekaj trenutkov zategne do primerne ravni, nato pa zategnjenost varnostnega pasu popusti. Če med vožnjo varnostni sistemi v avtu ugotovijo, da bi lahko prišlo do trka, pre-safe samodejno zategne varnostne pasove, pomakne naslone sedežev v bolj pokončen položaj, zapre okna in tako zagotovi kar najbolj učinkovito delovanje varnostih pasov in drugih varnostnih naprav v avtomobilu.

Opozorilniki za nepripete varnostne pasove

Predpogoj učinkovitosti varnostnih pasov je seveda njihova uporaba oziroma pripenjanje pred vsako vožnjo. K temu že kar nekaj časa pripomorejo opozorilniki za nepripete varnostne pasove, ki so v sodobnih avtomobilih postali tako samoumevni kot varnostni pasovi. Opozorilniki s svetlobnimi in zvočnimi signali opozarjajo, če kdo v avtu ni pripet, naloga voznika pa je, da zagotovi pripetost vseh v avtomobilu.

Ohranjenih milijone življenj

Tritočkovni varnostni pas je eden najpomembnejših izumov za izboljšanje prometne varnosti, ki tudi po šestih desetletjih ostaja v osnovi nespremenjen. Številnim je rešil življenje, številni pa so življenje izgubili zgolj zato, ker se niso pripeli.

Zakaj uporabljati varnostni pas? 

Izdelava varnostnih pasov v Sloveniji

Z izdelavo varnostnih pasov so se ukvarjala tudi nekatera slovenska podjetja. Tako je bil znan izdelovalec varnostnih pasov podjetje TKG (tovarna kovinske galanterije) na Slovenčevi cesti v Ljubljani.

Varnostni pasovi v dirkalnih avtomobilih

Dirkalni avtomobili imajo vsaj štiri, običajno pa pet ali šesttočkovne varnostne pasove. Dva pasova potekata med nogami, dva bočno in dva preko ramen. Vsak posamezni pas se posamično zapne v osrednjo ključavnico, sprostijo pa se z enim potegom ročice na ključavnici. Tak varnostni pas varuje tudi ob prevračanju avtomobila.