Tovornjaki po avtocestah brez zaustavljanja?

S 1. aprilom se tovornim vozilom (s skupno maso več kot 3,5 tone) na naših avtocestah ne bo več treba ustavljati na cestninskih postajah; cestnino bodo plačevala prek sistema elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku brez ustavljanja. Kaj se bo s tem spremenilo za voznike osebnih vozil?

Projekt elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku so pri DARS poimenovali DarsGo; elektronsko cestninjenje je zasnovano tako, da posebna naprava v tovornem vozilu prek mikrovalovne povezave komunicira s cestninskimi portali, ki se pnejo čez avtoceste. Naprava se pri prehodu skozi mikrovalovno polje portala identificira in registrira, hkrati pa od dobroimetja, ki je naloženo na računu uporabnika, odšteje določeno vsoto oziroma cestnino.

Strošek registracije in naprave je 10 evrov 

Za registracijo uporabnikov v elektronski sistem cestninjenja je potreben obisk v enem od DARS matičnih uporabniških centrov ali v enem od pooblaščenih uporabniških centrov na avtocestnem omrežju, registracija pa je mogoča tudi prek spletne strani ­­­­­­­­www.darsgo.si. Uporabniki – prevozniška podjetja ali posamezni vozniki tovornjakov – morajo ob registraciji predložiti prometno dovoljenje in dokazilo o emisijskem razredu, vozila, ki so registrirana v Sloveniji, pa le prometno dovoljenje. Stroški registracije in elektronska naprava so 10 evrov.

Koliko bo voznika stala uporaba avtocest oziroma višina cestnine je ob prevoženi razdalji odvisna tudi od emisijskega razreda vgrajenega motorja – tovorna vozila s čistejšim izpuhom in zato višjim emisijskim razredom – se bodo po avtocestah vozila ceneje. Elektronsko cestninjenje bo od 1. aprila obvezno za vsa tovorna vozila s skupno maso več kot 3,5 tone.

Konec izogibanja plačevanju cestnin?

Pri DARS so že v lanskem letu na naše avtocestno omrežje postavili cestninske portale za elektronsko cestninjenje – skupaj jih je 127, s svojo razporeditvijo pa gosto pokrivajo celotno avtrocestno omrežje. Z velikim številom cestninskih portalov in njihovo razporeditvijo po avtocestnem križu (glej zemljevid) naj bi končno prekinili tudi pogosto prakso voznikov tovornjakov, ki so se lahko z zapustitvijo avtoceste in ponovno vrnit­vijo nanjo izognili plačilu cestnine – vozniki, ki so se znali izogniti cestninskim postajam in uporabiti stranske ceste, so doslej lahko brez plačila cestnine prevozili kar 434 od skupaj 617 kilometrov avtocest.
Z uvedbo elektronskega cestninjenja bo takšno izogibanje precej težje – tudi zato, ker je na marsikateri lokalni cesti, ki bi lahko služila kot obvoz plačljivih avtocest, prepovedan promet za težja tovorna vozila. Za preprečevanje izigravanja predpisov pa bo seveda potreben ustrezen nadzor in kaznovanje kršiteljev.

Elektronski sistem cestninjenja bo v prihodnosti – ko bodo porušene vse sedanje cestninske postaje – omogočal prevoznost našega avtocestnega križa brez zaustavljanja. Če bo kateri od tovornjakov zapeljal skozi enega od portalov brez registracije DarsGo naprave, ga bodo zabeležile kamere, voznika pa bo ustavila policija – globa za vožnjo po avtocestah brez plačila je za tovorna vozila zelo visoka.

Video: Oglejte si kako deluje sistem DarsGo?

Načrt:

Postopoma do popolne pretočnosti

Čeprav za osebna vozila že vrsto let velja vinjetni sistem cestninjenja avtocest, pa se moramo vozniki še ­vedno zelo počasi voziti skozi portale nekdanjih cest­ninskih postaj, kar je ob prometnih konicah povzročalo tudi zastoje. Tako bo vsaj še nekaj mesecev, dokler po 1. aprilu DARS ne bo začel z dokončno odstranitvijo sedanjih cestninskih postaj. Ta bo potekala v dveh sklopih; še v letošnjem letu bo DARS odstranil in preuredil čelne cestninske postaje Log, Torovo, Hrušica, Nanos, Dane, Drnovo, Vransko, Tepanje in stranske cestninske postaje Vrhnika, Logatec, Unec, Postojna, Razdrto, ­Krško in Slovenske Konjice, prihodnje leto pa še preostale cestninske postaje. Pri tem bodo postaje povsem porušili in odstranili tudi nadstreške, na območju nekaterih čelnih cestninskih postaj pa bo ostala le razširjena prometna površina, ki bo na primer služila policiji ali drugim službam za nadzor prometa. Pri DARS poudarjajo, da bo preurejanje cestninskih postaj potekalo postopoma – rekonstrukcija avtoceste in rušenje nadstrešnic je primerljivo z obsežnejšimi obnovitvenimi deli – in naj bi predvidoma trajalo dve do tri leta.
Vsaj do končane preureditve sedanjih cestninskih postaj torej ne gre pričakovati popolne pretočnosti. Še več: če bodo dela potekala ob gneči, lahko pričakujemo še dodatne zgostitve prometa. 

Zemljevid cestninskih portalov

Odstranjevanje cestninskih postaj

6 odstotkov več prodanih avtocestnih vinjet

Pri DARS so v prvih dveh mesecih prodaje (december 2017 in januar 2018) prodali skoraj 1,22 milijona avtocestnih vinjet oziroma 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Z novimi vinjetami je DARS v prvih dveh mesecih prodaje zaslužil 65,5 milijona evrov (lani v enakem obdobju 62,5 milijona evrov). Na prvem mestu po prodaji so letne vinjete za osebna vozila (razred 2A).