Izogibanje zastojem z uravnavanjem hitrosti

V prejšnji številki smo že pisali o tem, kako nastajajo prometni zastoji in zakaj, še zlasti tisti, pri katerih razlog niso ovire na cesti, ampak nastanejo zaradi zgostitve prometa. Kakšno je ozadje odvijanja prometa?

V strokovnih krogih se pretočnost oziroma gibanje prometnega toka vozil ocenjuje z različnimi parametri. Gre za medsebojne relacije med pretokom vozil, hitrostmi vozil, številom vozil, razmaki med vozili ter potovalnimi časi na odseku ceste. Vse naštete ter še nekatere druge parametre imenujemo parametri prometnega toka, ki ima svoje zakonitosti. Za analize in simulacije možnih variant prometnih ureditev se prometni tokovi lahko simulirajo z različnimi matematičnimi modeli, ocenjujejo in vrednotijo pa se vrednosti parametrov, ki morajo biti v določenih mejah. V tem prispevku bomo govorili le o “odprti” cesti, zadeve pa postanejo kompleksnejše v primerih križišč, ovir na cestah (statičnih ali premikajočih se), zožitev, na vzponih in podobno.

Pretočnost prometa

Že iz same besedne zveze se da razbrati, da s pretočnostjo opišemo število vozil, ki v nekem času prevozi mimo ali skozi neko izbrano oziroma namišljeno točko na cesti, na primer križišče, prerez vozišča ali skozi cestninsko postajo. V povezavi s tem poznamo tudi pojem “kapaciteta”, ki pove, kolikšno je (teoretično) najvišje možno število vozil, ki gre lahko skozi nek prerez v določeni časovni enoti. Od tu dlje pa se začnejo relacije med parametri prepletati, do izraza pride njihova odvisnost, ki pa ni linearna.

Višja hitrost, manj vozil

Z naraščajočo hitrostjo vožnje se razmere na cestah bistveno spreminjajo. Zaradi daljših zavornih poti so potrebni večji razmaki med vozili, kar pomeni, da se v danem trenutku na odseku ceste lahko hkrati nahaja manj vozil, kot bi se jih pri nižji hitrosti vožnje, ki zahteva manjše varnostne razdalje oziroma razmake med vozili. Hkrati pa vozila enako dolg odsek ceste pri višji hitrosti precej hitreje prevozijo, kot ga pri nižji hitrosti. Osnovna relacija med pretokom (število vozil na uro), hitrostjo vozil (kilometri na uro) ter gostoto (vozil na kilometer) je razmeroma preprosta: pretok vozil je produkt gostote vozil in hitrosti vozil. Pretok je torej funkcija dveh spremenljivk. Iz te relacije lahko razberemo trivialne, mejne in ekstremne situacije:

• kadar sta hitrost in gostota enaka nič, ni pretoka vozil,
• kadar sta hitrost ali gostota enaka nič, ni pretoka vozil,
• v neki kombinaciji hitrosti ter gostote vozil obstaja maksimalna vrednost pretoka vozil.

Hkrati lahko razberemo dve običajni prometni situaciji, ki ju srečujemo na cestah, kjer je pretok zelo nizek:
• kadar je gostota vozil izjemno visoka, hitrosti vozil takrat padejo oziroma so zelo nizke ali (skoraj) enake nič in govorimo o zastoju,
kadar je gostota vozil zelo nizka, a so hitrosti zelo visoke.

Pri prvi govorimo o zastoju, kjer je gostota vozil maksimalna, a so hitrosti enake nič. Pri drugi govorimo o neoviranem prometnem toku, kjer je vozil tako malo, da ni njihovih medsebojnih interakcij, ni potrebe po varnostni razdalji, hitrosti takrat lahko zelo narastejo, potovalni časi so kratki, a je število vozil, ki prevozi nek odsek, zelo nizko. Pri visoki gostoti vozil so razdalje med posameznimi vozili majhne, pri nizki gostoti vozil pa so razdalje med vozili visoke. Poleg osnovnih teoretičnih relacij pa na samo odvijanje prometa vplivajo tudi ostali dejavniki, kot so vreme, vozila, udeleženci v prometu, potek ceste – na primer vzponi, ki vsi vplivajo na znižanje pretoka vozil. Optimalna hitrost prometnega toka, pri kateri je pretok največji, je med 70 in 100 km/h, odvisno od vrste ceste.

Upravljanje s hitrostjo

Z razvojem sodobnih ITS sistemov (inteligentnih transportnih sistemov) je že možno tudi dinamično upravljanje s hitrostjo. Tak sistem že imamo na ljubljanski severni obvoznici. Senzorji zaznavajo hitrosti vozil, portali SPIS s spremenljivo prometno informativno signalizacijo pa lahko prikazujejo različne omejitve hitrosti. Na ta način se da preprečiti zastoje, ki so posledica izjemno visokega števila vozil, saj s pravočasnim znižanjem hitrosti vozil preprečimo nastanek zastoja ter s tem posledično udarnega vala nazaj, in promet lahko dejansko optimalno teče. Problem pa se pojavi pri upoštevanju omejitev na portalih. Namreč vozniki lahko pred seboj vidijo še razmeroma dovolj prostora in se jezijo, zakaj je hitrost omejena ter z nezmanjšano hitrostjo vozijo naprej – vse do točke zastoja. Če bi hitrost že pravočasno znižali, bi v času prihoda do možne točke zastoja lahko svojo vožnjo neovirano nadaljevali, saj do zastoja sploh ne bi prišlo. Gre torej za pojav, ko se prometni tok ustavi brez neposrednega razloga, na primer v obliki ovire na cesti, in je le posledica velikega števila vozil, o čemer smo že pisali v prejšnji številki Motorevije.

Prihodnost

Nedvomno bo nadaljnji razvoj sistemov za vodenje in upravljanje prometa, inteligentnih transportnih sistemov, pozneje pa tudi delno ali popolnoma samovozečih vozil, pa tudi informatike in algoritmov spreminjal tudi odvijanje prometnih tokov na naših cestah. A z našimi cestami imamo do takrat tudi še kar nekaj drugih težav, za katere pričakujemo, da se bodo urejale v prihodnjih letih.

Varno in pravočasno do cilja: posodobljena aplikacija AMZS

Konec lanskega leta je aplikacija AMZS za pametne mobilnike doživela pomembno posodobitev; ob poenostavljenem klicu na pomoč, celovitem pregledu članskih ugodnosti, prikazu prometnih informacij v realnem času s pregledno grafiko na zemljevidih in drugih funkcionalnostih je aplikacija AMZS omogočila tudi ažurno in natančno obveščanje uporabnikov o radarskih kontrolah hitrosti, o nasproti vozečih avtomobilih, policijskih kontrolah, bližini šol in drugih dogodkih v prometu.

Skrbno zasnovana funkcionalnost aplikacije omogoča zvočno obveščanje uporabnikov; če imamo mobilnik povezan z medijskim sistemom avtomobila, mobilnik zvočna obvestila o prometnih dogodkih samodejno objavlja prek avtomobilskega zvočnega sistema našega avta.

Z najnovejšo posodobitvijo je aplikacija AMZS dobila še dodatne funkcionalnosti. Je prva aplikacija pri nas, ki spremlja in prikazuje cene pogonskih goriv na slovenskih bencinskih servisih različnih ponudnikov. Glede na le delno sprostitev oblikovanja cen goriv (ponudniki lahko prosto oblikujejo cene le za 100-oktanski bencin in kurilno olje) se cene goriv pri nas še ne razlikujejo veliko, a v prihodnosti utegnejo biti razlike v cenah goriv med različnimi ponudniki bolj izrazite, saj napovedujejo sprostitev cen tudi za druga pogonska goriva.

Aplikacija AMZS po novem omogoča tudi natančnejši prikaz potovalnih časov; odslej lahko namreč poljubno izbiramo potovalne cilje oziroma priljubljene lokacije, aplikacija pa sproti preračunava čas potovanja od naše lokacije do izbranega cilja. Pri preračunu potovalnega čas aplikacija upošteva prometne razmere na poti do cilja, zato nam vselej ponudi natančen čas potovanja glede na razmere na poti.

Uporabniki aplikacije, ki imajo na svojih mobilnikih vklopljen sistem obveščanja o posodobitvah, že vedo, da je na voljo posodobljena aplikacija, ostali pa lahko to storijo ob prijavi v trgovino z aplikacijami. Kdor aplikacije še nima, jo lahko najde v iskalniku trgovin App Store in Google Play, do aplikacije pa enostavno lahko pridete tudi tako, da na številko 3131 pošljete SMS z geslom AMZS.