Poletje = zastoji?!

Poleti prek naših krajev – in predvsem avtocest – že tradicionalno poteka počitniška selitev narodov. Večina poletnih turistov na naših cestah je tujcev in večina se prek Slovenije pelje na jug ali zahod, a julij in avgust sta tudi počitniška meseca za Slovence. Tudi mi se najraje odpeljemo na jug – in to po avtocestah. Te so polne in že najmanjša ovira na avtocesti hitro povzroči zastoj. Kje so (in bodo) letos največje ovire in najdaljši zastoji? Kako se jim izognit? Kako ravnati v zastoju?

Se tudi vam zdi, da avtoceste začnejo obnavljati takrat, ko je na njih največja gneča – ki se prav zaradi del na cesti hitro spremei v zastoje? Delno imate prav; DARS, ki pri nas skrbi za avtoceste, praviloma začne z rednimi vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli po končani zimski sezoni, ko vremenske razmere po besedah odgovornih pri DARS omogočajo potrebna dela – torej spomladi, še pogosteje pa na začetku poletja.

Če se poleti poveča promet zaradi turistov, ki potujejo po našem avtocestnem križu, pa je v počitniškem času praviloma manj rednega dnevnega oziroma migracijskega prometa, saj je veliko dnevnih voznikov takrat na počitnicah. Se pa nedvomno drugače razporedijo prometne obremenitve, značilne za čas, ko ni počitnic – bolj obremenjene postanejo avtoceste, ki veljajo za tranzitne ceste do počitniških ciljev.

K temu velja prišteti tudi dejstvo, da se s povečevanjem prometa in s staranjem cestnega omrežja povečuje tudi obseg obnovitvenih del; glavnina našega avtocestnega križa je že precej v letih, najstarejši pa je ravno del, ki je poleti najbolj obremenjen, torej avtocesta od Vrhnike do Postojne, ki je bila zgrajena leta 1972.

Vzdrževalna in obnovitvena dela

Pri DARS za letos napovedujejo kar nekaj vzdrževalnih in obnovitvenih del. Vzdrževalna dela so razni pregledi cest, čiščenje, košnja, manjša popravila, krpanje in podobna dela – te praviloma opravijo razmeroma hitro, običajno tudi le s kratkotrajnimi zaporami ali celo brez zapor in s tem zaustavljanja oziroma preusmerjanja prometa.

Obnovitvena dela so zahtevnejša in predvsem dolgotrajnejša, kar običajno pomeni, da je del ceste, kjer potekajo dela, zaprt za promet ali pa je ta na njem omejen. DARS se takšnih del praviloma loti z zaporami ali preusmeritvami prometa, pogosto z usmerjanjem več voznih pasov v enega ali z ožanjem obstoječih voznih pasov. Vselej takšna ovira pomeni tudi zmanjšanje hitrosti vožnje, to – in gost promet – pa sta značilna vzroka za zastoje.

Kaj pa druge ceste?

Slovensko cestno omrežje seveda ne sestavljajo le avtoceste – teh je v primerjavi z več kot 6000 kilometri hitrih, glavnih in regionalnih cest ter kolesarskih poti manj kot 10 odstotkov. In če se zdi, da še sorazmerno dobro skrbimo za kakovost avtocest, pa je pri drugih javnih cestah stanje precej slabše. Obnavljanje in vzdrževanje javnih cest že dolgo ne sledi več stalnemu povečevanju prometa oziroma gostoti in obremenitvam, zato so te v vse slabšem stanju, na kar redno in pogosto opozarjamo tudi pri AMZS.

Kje bo letos (največja) gneča?

Letos DARS že opravlja (ali pa jih še bo) obnovitvena dela na štajerski avtocesti A1 na odseku Arja vas – Šentrupert, ki jih bodo začeli v drugi polovici julija, trajala pa naj bi predvidoma štiri mesece.

Na gorenjski avtocesti A2 na odseku Kranj vzhod – Brnik – Vodice (in na priključkih Kranj vzhod ter Brnik) bodo začeli z deli v začetku avgusta, končali pa predvidoma do sredine oktobra.

Veliko in prometno obremenjeno je zagotovo tudi gradbišče na ljubljanski severni obvoznici na odsekih Tomačevo – Dunajska in Dunajska – Celovška, kjer so z deli pričeli sred junija, trajala pa bodo do sredine septembra. Za razbremenitev prometnih obremenitev so v tem času ves tovorni promet preusmerili na ljubljansko južno obvoznico; v dneh, ko nastaja ta članek, na severnem delu ljubljanske obvoznice ni večjih zastojev.

Se pa zato že nekaj časa pojavljajo daljši zastoji na delu ljubljanske vzhodne obvoznice pred razcepom Malence, kjer so z v dnevnih medijih večkrat omenjenimi plastičnimi količki na priključku vzhodne na južno obvoznico temeljito upočasnili promet, s tem pa ustvarili novo točko zastojev.

Omenjeno ozko grlo na ljubljanski obvoznici je le še dokaz več, da za zastoje niso vedno kriva obnovitvena dela, pač pa zelo pogosto takšni in drugačni izredni dogodki – ali pa zgolj neprepustnost cest glede na povečane prometne obremenitve. Poleti zelo pogosto pademo prav v zastoj, ki ni nastal zaradi nesreče, okvare ali kakšnega drugega dogodka na naši poti.

Informacijski center AMZS že vrsto let spremlja prometne tokove in zato vsem voznikom že pred poletno sezono svetuje, kje lahko pričakujejo najbolj gost promet in najbolj verjetne zastoje.

Med cestnimi odseki s pričakovanimi zastoji v smeri proti morju so:

• 
  avtocesta A2, predor Karavanke – pričakovani zastoji na avstrijski in slovenski strani,
• 
  avtocesta A2, zahodna ljubljanska obvoznica odsek Šentvid – Brdo – Kozarje,
• 
  avtocesta A1, vzhodna ljubljanska obvoznica odsek Bizovik – predor Golovec – Ljubljana Rudnik,
• 
  avtocesta A1, Ljubljana – Koper, odsek Brezovica – cestninska postaja Log,
• 
  avtocesta A4, Maribor – mejni prehod Gruškovje – na koncu avtoceste v Dražencih in naprej proti mejnemu prehodu Gruškovje – Macelj,
• 
  avtocesta A1 Koper – Ljubljana, na odseku Vrhnika – Ljubljana,
• 
  hitra cesta Ilirska Bistrica – mejni prehod Jelšane – Rupa
• 
  hitra cesta Kozina – mejni prehod Starod – Pasjak,
• 
  hitra cesta Koper – mejni prehod Dragonja – Kaštel.
  
  Te ceste so (oziroma bodo) obremenjene tudi v smeri od morja proti Avstriji in Italiji, pogosti in redni pa so tudi zastoji na mejnih prehodih Rupa – Jelšane, Pasjak – Starod, Kaštel – Dragonja in Gruškovje.

Kako se izogniti zastojem?

Najbolj gost promet in največ možnosti za zastoje je zagotovo ob sobotah, ko se večina dopustnikov odpravlja na morje ali se vrača domov. Najbolj prometno obremenjene bodo letos sobote 16., 23. in 30. julija ter 6., 13. in 20. avgusta.

Če že morate potovati na te dneve, se izognite potovanju med 7. in 14. uro, veliko možnosti, da obtičite v zastoju, pa je tudi ob petkih popoldan ali zvečer. V veliko pomoč pri načrtovanju poti so zagotovo dobre prometne informacije. Dobite jih na spletni strani AMZS (Trenutno stanje na slovenskih cestah – Stanje na slovenskih cestah), prek mobilne aplikacije AMZS (na voljo za mobilnike z operacijskim sistemom Android in iOS), spletni strani hrvaškega avtokluba HAK (www.hak.hr), pa tudi prek spletnih strani ali aplikacij Google Maps in Here.

O aplikacijah za pravočasne in natančne prometne informacije pišemo na sosednjih straneh.

Kako pravilno ravnamo v zastoju?

Zastoji voznike običajno presenetijo, še posebej nevarno je, če vozite hitro. Ko zagledate pred seboj zastoj, pritisnite na zavore in se varno ustavite, takoj zatem pa prižgite varnostne utripalke in opozorite tudi voznike za vami.

Ostanite pripeti z varnostnim pasom vse dokler se tudi za vami ne nabere kolona. V vzvratnem ogledalu opazujte promet za vami. Če se le da, ne zapuščajte avtomobila.

Pri počasnem pomikanju naprej kljub majhni hitrosti ohranjajte zadostno varnostno razdaljo: tako je vožnja manj sunkovita in stresna, vidljivost naprej je boljša, pri nenadni zaustavitvi kolone pred vami pa imate dovolj časa za zaviranje. Z vijuganjem z enega na drugi vozni pas ne boste nič pridobili, le pot boste zapirali morebitnim reševalcem ali policistom na motociklih.

Zastoj pogosto nastane zaradi nesreče, zato moramo vozniki med kolonama ali kolonami vozil na avtocesti pustiti dovolj prostora, da mimo nas lahko zapeljejo intervencijska vozila. Gasilci, reševalci, policisti in vzdrževalci bodo do kraja nesreče najhitreje in najlažje prišli, če se bomo vozniki na prehitevalnem pasu pomaknili skrajno levo, tisti na prometnem pasu pa skrajno desno – če je treba tudi na odstavni pas. O tem smo v Motoreviji podrobneje pisali lani septembra.