Kdor visoko leta, nizko pade!

Pijače s kofeinom so med priljubljenimi sredstvi, po katerih radi posegamo vozniki, da nam pomagajo pri premagovanju utrujenosti in zaspanosti. Občasno kavo in postanek na poti priporočajo celo strokovnjaki. A kadar je kofeina preveč, lahko nastopijo težave, pa tudi takrat, ko njegov visokoleteči učinek popusti. Pogosto uživanje energijskih pijač s kofeinom ima lahko tudi dolgoročne škodljive posledice.

O učinkih kofeina smo se pogovarjali z dr. Urško Blaznik z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, ki ugotavlja, da so kava in tudi energijske pijače s kofeinom lahko učinkovite za občasno premagovanje zaspanosti pri voznikih. Hkrati nas je opozorila na nekaj tveganj, ki se lahko vendarle pojavijo.

Pripravljeni na akcijo

“Kofein je najbolj znana in največkrat uporabljena psihoaktivna snov. Ker je psihoaktiven, vpliva na centralni živčni sistem ter tudi na srce in žilje. Najprej opazimo, kako nam lahko pospeši bitje srca, postanemo bolj motivirani in pripravljeni za akcijo,” je razložila sogovornica. Spodbuda možganov se torej odrazi v večji telesni in umski aktivnosti (vendar ne omogoča tudi natančne koordinacije in sposobnosti natančnega umskega dela), kar zveča porabo energije in zmanjša občutek lakote. Vpliv kofeina se od posameznika do posameznika razlikuje, med drugim pa je odvisen od starosti in od telesne teže. Najbolj previdni morajo biti glede njegovega uživanja otroci in mladi, nosečnice in srčni bolniki.

Kofein vsebujejo kava, pravi čaji (zeleni in črni čaj), mate čaj, guarana in v manjši meri tudi koka-kola, čokolada in nekateri drugi izdelki. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ocenjuje, da je za zdrave odrasle varno do 400 miligramov kofeina na dan (kar bi ustrezalo približno štirim espresso kavam), pri čemer posamezni odmerek ne se biti večji od 200 miligramov. Pri otrocih vsi presnovni procesi še niso v celoti razviti, zato kofein dlje časa ostaja v telesu in so škodljivi učinki na jetrih verjetni že pri manjših odmerkih.

Večji odmerki lahko, odvisno od telesne teže in tolerančnega praga (koliko smo nanj že navajeni), povzročajo nemir, nervozo, vzburjenost, rdečico na obrazu. Poveča se lahko izločanje seča in blata. V najhujših primerih se lahko pojavijo celo mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor. 1000 miligramov kofeina že povzroči resno zastrupitev.

A običajno so že prvi učinki dovolj izraziti, da hitro začutimo težave, ko je kofeina preveč in le redko pride do zastrupitev, ki bi bile povezane zgolj z uživanjem kave ali energijskih pijač, ugotavlja sogovornica in dodaja: “Od ene pločevinke ni pričakovati večjih težav, razen pri posameznikih s hujšo okvaro srca.” Zabeležen pa je primer starejšega moškega, ki je potreboval zdravniško pomoč zaradi težav s srčnim ritmom, potem ko je čez dan popil sedem pločevink energijske pijače, ker ni vedel, kaj pije.

Stari prijatelj v novi preobleki

Energijske pijače so v zadnjih letih postale priljubljeni vir kofeina. Njihova glavna značilnost je prav njegova visoka vsebnost. Kofeinu v sintetični obliki se v njih pogosto pridruži še guarana (Paullinia cupana), ki je prav tako vir kofeina. Energijske pijače vsebujejo od 80 do 500 miligramov kofeina na pločevinko.

“Vsebnosti kofeina so lahko bistveno višje kot pri kavi,” ugotavlja dr. Blaznik, “poleg tega pa so v njih dodatne sestavine, ki učinek kofeina dodatno okrepijo ali pospešijo. Med aditivi sta najbolj znana aminokislina tavrin in presnovek glukoze glukoronolakton, podatki o njuni morebitni škodljivosti v večjih odmerkih pa so še pomanjkljivi. Vsebujejo tudi veliko sladkorja, ki ga proizvajalci v t. i. light izdelkih nadomeščajo z umetnimi sladili. Energijske pijače morajo imeti označeno vsebnost kofeina. Na embalaži energijskih pijač je opozorilo, da niso primerne za otroke in za nosečnice. Vprašanje pa je, koliko uporabnikov to dejansko prebere in upošteva,” opozarja dr. Blaznik.

Pomembno razliko v primerjavi s kavo strokovnjakinja vidi v tem, da kava ne vsebuje kofeina v sintetični obliki kot ga večina energijskih pijač, ampak je v njej (oziroma v sami rastlini) naravno prisoten in se v telesu počasneje sprošča, zato so koncentracije v telesu nižje in učinek traja dlje. V prid energijskim pijačam pa raziskave (ki so jih tudi podprli proizvajalci energijskih pijač) navajajo, da je zaradi znane vsebnosti kofeina njihov učinek bolj predvidljiv kot pri kavi, kjer se razlikuje od vrste do vrste in ob različnih načinih priprave.

Vzpon in padec

Dr. Blaznik še vedno meni, da je kava kot občasni pomočnik pri premagovanju utrujenosti med vožnjo bolj primerna, saj hitremu dvigu ravni kofeina v krvi, ki je posledica energijskih pijač, sledi tudi njegova hitra razgradnja in … še večja utrujenost. “Kofein prinese takojšnji stimulativni učinek, a lahko ta učinek potem zelo hitro pade. Podobno se zgodi s krvnim tlakom, najprej se zelo zviša in potem zelo pade. Oboje najbrž povzroči, da učinki niso taki, kot smo pričakovali in se reakcijski čas celo podaljša, sploh če dodatno utrujenost povzroči še dehidracija.”

Strokovnjakinja namreč opozarja, da energijske pijače pravzaprav niso pijače v pravem pomenu besede. “Niso namenjene potešitvi žeje, še več, hitro nas dehidrirajo in še posebno pri vozniku lahko dehidracija še dodatno pospeši utrujenost. Namesto, da bi nas dodatno spodbudile, se lahko zgodi, da nas energijske pijače še dodatno utrudijo. To pomeni, da bi morali ob zaužitju kofeina obvezno zaužiti tudi večjo količino vode, da dehidracijo omilimo.”

Občasno ali stalno

Sicer pa je zmerna in občasna pomoč kateregakoli kofeinskega napitka za marsikaterega voznika povsem dobrodošla okrepitev, se strinja tudi dr. Urša Blaznik, še posebno ob daljši monotoni vožnji, pri katerih se pogosto spopadamo z zaspanostjo in utrujenostjo. “Občasno in zmerno uživanje ne predstavlja večjega dolgoročnega tveganja za zdravje, lahko pa vpliva na posameznike, ki imajo težave s srcem,” dodaja.

Drugače je, kadar postane uživanje energijskih napitkov stalnica. “Če denimo govorimo o poklicnih voznikih, ki se s tem srečujejo dan na dan, jim redno uživanje energijskih pijač ne prinese nič dobrega,” je poudarila dr. Blaznik. Eno od tveganj povezanih s čezmernim uživanjem kofeina so na primer porušeni vzorci spanja. Ti so spet povezani z dodatno utrujenostjo in zaspanostjo med vožnjo, poleg tega pa dolgoročno vodijo v bolezni srca in ožilja, debelost, povzročajo pa tudi nevrološka in psihična obolenja, še opozarja strokovnjakinja. Še posebno tvegano je to za tiste, ki že imajo zgodovino tovrstnih obolenj.

Navedla je še, da so raziskave pri rednih pivcih energijskih pijač zaznale večjo verjetnost, da so visoko tvegani vozniki. “Na cesti se spodbujevalni učinek lahko pokaže z višjo hitrostjo vožnje in celo več nesrečami,” ugotavlja. Predvsem med mladimi je, po njeni oceni, uživanje precej razširjeno, zato bi bilo dostopnost smiselno omejiti. Uživanje pospešuje oglaševanje energijskih pijač – pogosto je povezano s športom, adrenalinom, dogajanjem, s katerim se prav mladi hitro poistovetijo.

Nevarni koktajl z alkoholom

Še posebno tvegana je kombinacija energijske pijače z alkoholom. “Kofein zakrije omamljajoč učinek alkohola s poživljajočim učinkom kofeina. Zaradi tega se ljudje čutijo manj pijane, dlje časa pijejo in lažje vztrajajo na tem, da se bodo domov odpeljali sami. “V raziskavah so se študenti ob določeni vsebnosti alkohola v krvi že opotekali, medtem ko so se tisti, ki so popili zraven še energijske pijače, počutili povsem trezne, sposobne za vožnjo domov in so tudi brez težav sedli k nekomu, za katerega so vedeli, da je popil precej alkohola. Če ti potem vozijo, vozijo hitreje, a brez pravih refleksov.” Brazilska raziskava je pokazala, da imajo tudi več prometnih nesreč. Prej omenjena raziskava med študenti pa opozarja še na to, da se takšno mešanje običajno pozneje (že celo v dveh letih) razvije v tvegano pitje alkohola.

Spopad z zaspanostjo

Švedski raziskovalci ugotavljajo, da na zmanjšanje zaspanosti pozitivno lahko vpliva več metod in ena od njih, ki jo vozniki pogosto uporabljajo, je tudi uživanje kave ali energijskih pijač. Tako se denimo ob zaspanosti 54 odstotkov voznikov odloči za sprehod, 52 odstotkov jih prižge radio, 47 odstotkov jih odpre okno in 45 odstotkov je tistih, ki pijejo kofeinske napitke, najraje kavo.

Dr. Urška Blaznik poleg tega priporoča, da v boju z utrujenostjo ne pozabimo tudi na pitje tekočine, najbolje kar vode. “Poleg tega vemo, da po obilnem obroku hrane organizem rabi počitek in to tudi jasno pokaže z utrujenostjo. Najboljši recept za zmanjševanje utrujenosti je zato več manjših in lažje prebavljivih obrokov, ker tudi poraba energije med vožnjo ni velika, predvsem pa je na prvem mestu počitek,” pravi dr. Blaznik.

Ne pozabite na vodo: trije napotki za premagovanje utrujenosti

Pri utrujenosti med vožnjo je priporočljivo:

1. Med vožnjo raje ne posegajmo po napitkih, ki vsebujejo več kot 100 miligramov kofeina.
2. Skupaj s kavo ali energijsko pijačo, če se za slednjo vendarle odločimo, vedno pijmo tudi dovolj vode, da se izognemo dodatni utrujenosti zaradi dehidracije.
3. Če je utrujenost velika, si poleg kave privoščimo tudi odmor in počitek.