Nič več rezervnih koles?

Nepotrebno peto kolo?

Ste že kdaj prebili pnevmatiko in zato ob cesti (za)menjali kolo z rezervnim? No, če vozite nov oziroma novejši avto, je velika možnost, da tega sploh ne morete več narediti, ker ima vaš avto namesto rezervnega kolesa komplet za popravilo oziroma krpanje predrte pnevmatike. Takšen komplet je lažji in zavzema manj prostora, a je tudi precej manj učinkovit. Zakaj avtomobilski izdelovalci varčujejo pri rezervnih kolesih?

Odgovor na vprašanje se skriva že v samem vprašanju: zato ker varčujejo – predvsem s kilogrami. Nadomestna pnevmatika na jeklenem platišču tehta od 20 do 25 kilogramov ali še več, predstavlja pa nekakšno “mrtvo” težo, ki je voznik pravzaprav ne rabi (ali jo rabi le zelo poredko). In ker je pri avtomobilih masa neposredno povezana s porabo goriva, je jasno, da avtomobilski izdelovalci skušajo oklestiti prav vsak kilogram v avtomobilu. Tako marsikateri avtomobilski izdelovalec pri predstavljanju novih generacij svojih avtomobilov ponosno pove, da so v primerjavi s predhodnikom privarčevali nekaj deset ali celo sto kilogramov – a pri marsikaterem so to dosegli tudi tako, da so iz avta odstranili rezervno kolo. Ob prihranku pri masi odstranitev rezervnega kolesa sprosti tudi nekaj prostora v prtljažniku, kar je še zlasti dobrodošlo pri manjših avtomobilih, v katerih že tako primanjkuje prostora.

Komplet za popravilo pnevmatike zavzema veliko manj prostora, je lažji in za izdelovalca avtomobilov tudi precej cenejši. Obstaja pa še ena možnost oziroma rešitev proti predrtim pnevmatikam – pnevmatike z ojačanimi boki oziroma praznovozne pnevmatike, s katerimi se do prvega vulkanizerja lahko odpeljemo tudi po tem, ko smo pnevmatiko predrli oziroma poškodovali.

Komplet za krpanje pnevmatike: za enkratno uporabo in le delno učinkovit

Res je, komplet za popravilo pnevmatike v avtu zavzema le malo prostora in malo tudi tehta.

V kompletu za krpanje pnevmatik so običajno posebna tekočina oziroma polnilo v pločevinki, ustrezni priključki in 12-voltni kompresor za polnjenje pnevmatike z zrakom.

Krpanje pnevmatike s polnilom poteka tako, da moramo skozi ventilček v predrto pnevmatiko naliti ali vbrizgniti polnilo, pnevmatiko pa nato ob pomoči kompresorja napolniti z zrakom. Vbrizgano polnilo v pnevmatiki deluje kot lepilo, ki zalepi manjše luknje in omogoči vožnjo do prvega vulkanizerja.

Največja težava tovrstnih kompletov za krpanje je, da so učinkoviti le pri manjših luknjah velikosti do 5 ali 6 milimetrov; večjih lukenj ne morejo zakrpati, prav tako ne morejo zakrpati lukenj, presekanin in ureznin na bokih pnevmatike.

Če ste v pnevmatiko torej dobili žebljiček, se boste s kompletom za krpanje verjetno privlekli do vulkanizerja, če pa ste pnevmatiko presekali na robniku, v njej naredili večjo luknjo ali jo kako drugače temeljiteje poškodovali, pa boste obstali na cesti. Tudi če vam uspe zakrpati manjšo luknjo, je treba čimprej priti do vulkanizerja, ki bo pnevmatiko popravil, kot je treba. Vselej to ni mogoče.

Velja tudi opomniti, da je tak-šen komplet za krpanje pnevmatik namenjen le enkratni uporabi; polnilnega sredstva je v njem sicer malce več, a le težko ob popravilu vemo, koliko ga zadostuje za krpanje luknje; večina uporabnikov v izpraz-njeno pnevmatiko pač vbrizga celotno pločevinko. To pomeni, da jo moramo po uporabi zavreči in kupiti novo.

Še to: vulkanizerji vas ne bodo prav prijazno gledali, ko boste k njim pripeljali tako zakrpano pnevmatiko. Polnilo se namreč razmaže po notranji strani pnevmatike in platišču, čiščenje pa je neprijetno opravilo, saj je vse skupaj zalepljeno skupaj. Uporabljeno polnilo zapacka oziroma zamaže tudi tipala sistema za spremljanje tlaka v pnevmatikah, ki jih je treba nato zamenjati.

Praznovozne pnevmatike: drage in neudobne

Kar nekaj novejših in novih avtomobilov je opremljenih s pnevmatikami, ki omogočajo vožnjo tudi, ko so izpraznjene. Takšne praznovozne (runflat) pnevmatike imajo ojačane boke in dodaten gumeni prstan v notranjosti pnevmatike, ki preprečuje, da bi se prazne pnevmatike med vožnjo poškodovale. Če se med vožnjo izprazni praznovozna pnevmatika, se lahko z njo ob zmanjšani hitrosti odpeljete do najbližjega vulkanizerja.
Pomankljivosti takšnih pnev-matik so pri udobju in predvsem pri ceni; takšne pnevmatike so v primerjavi z običajnimi za približno 30 odstotkov dražje, hkrati pa ob menjavi zahtevajo tudi posebna vulkanizerska orodja. Praznovozne pnevmatike so za 40 odstotkov težje od običajnih pnevmatik.

Rezervno kolo: polne velikosti ali zasilno

Nemoteno mobilnost po predrtju oziroma poškodbi pnevmatike zagotavlja le rezervno kolo oziroma nadomestna pnevmatika. Od obeh uveljavljenih rešitev – rezevnega kolesa polne velikosti in manjšega zasilnega kolesa – le polno rezervno kolo zagotavlja popolno mobilnost, saj z njim preprosto zamenjamo poškodovano pnevmatiko oziroma kolo in se brez omejitev odpeljemo naprej. Pogoj za to je, da poškodovano pnevmatiko seveda zamenjamo z rezervno, kar zahteva nekaj znanja in tudi truda, saj moramo to običajno početi nekje ob cesti. Ob takšni menjavi moramo uporabiti avtomobilsko dvigalko in poseben ključ za vijake na platišču.

Vse skupaj v avtu zahteva kar nekaj dodatnega prostora; večina pnevmatik je nameščenih v prtljažnem prostoru, pri nekaterih avtih pa je rezervno kolo nameščeno tudi pod avtomobilskim prtljažnikom oziroma dnom.

Rezervno kolo tehta od 20 do 25 kilogramov, dodatna masa pa vpliva na porabo goriva; po nekaterih izračunih avto zaradi rezervnega kolesa na 100.000 km porabi 60 litrov goriva več.

Nekateri avtomobili imajo namesto rezervnega kolesa polne velikosti v prtljažniku zasilno rezervno kolo manjših dimenzij in manjše mase od kolesa polne velikosti. Takšno zasilno kolo v prtljažniku zavzema manj prostora, a zaradi manjših dimenzij lahko z njim vozimo z največjo hitrostjo 80 km/h, priporočljivo pa je, da čimprej zavijemo k vulkanizerju.

Le rezervno kolo zagotavlja popolno mobilnost

Komplet za krpanje pnevmatik zavzema malo prostora, je lahek in razmeroma poceni. Je del avtomobilske opreme, ki jo rabimo zelo poredko ali celo nikoli; nanj ne pomislimo prav velikokrat in marsikomu se zdi kar prav, da nam ne krade dragocenega prostora. A če nas v resnici doleti predrta pnevmatika, si s kompletom za krpanje ne bomo mogli vedno pomagati. Edino zagotovilo, da bomo ob predrti oziroma uničeni pnevmatiki vedno lahko neovirano odpeljali naprej, je rezervno kolo v avtu. Kateri avto je serijsko opremljen z njim in kateri ne, je odvisno od velikosti in namembnosti avtomobila, pa še pri tem ni trdnih pravil.

Med prvimi petimi najbolje prodajanimi avtomobili v Sloveniji letos – to so renault clio, VW golf, VW polo, škoda octavia in nissan juke – je z rezervnim kolesom serijsko opremljen le nissan juke, pa še to le v različici z dvokolesnim pogonom – ob štirikolesnem pogonu prostora za rezervno kolo zmanjka. Ostali štirje avti so serijsko opremljeni s kompleti za krpanje pnevmatik, a to ne pomeni, da rezervnega kolesa ne morete dobiti – pred nakupom ga je treba le naročiti in zanj plačati. Pri Renaultu rezevno kolo stane približno 60 evrov, pri Volkswagnu 45 evrov za pola in 48 evrov za golfa, pri škodi octavii pa malce manj kot 100 evrov. Če torej cenite brezskrbnost in ne verjamete avtomobilskim izdelovalcem, da rezervnega kolesa ne potrebujemo več, si lahko mobilnost zagotovite sami – z nakupom pravega rezervnega kolesa.

Na leto skoraj tisoč predrtih pnevmatik

V klicnem centru AMZS vsak dan dobijo približno 100 klicev na pomoč, med temi pa sta dva ali trije klici na pomoč zaradi predrtih oziroma poškodovanih pnevmatik. Fantje iz AMZS službe za pomoč na cesti se seveda odzovejo tudi na takšne klice, čeprav gre zgolj za menjavo oziroma krpanje pnevmatike. Marsikateri voznik namreč ne zna sam zamenjati pnevmatike, še več pa jih ima težave s pravilno uporabo kompleta za krpanje. Takšnim AMZS mehaniki pomagajo tako, da sami zakrpajo pnevmatiko s kompletom stranke ali celo s kompletom za popravilo, ki ga imajo mehaniki s seboj. Marsikateri voznik, ki zaradi predrte pnevmatike pokliče na pomoč, pa zahteva kar vleko svojega avta do prvega vulkanizerja, saj se s tem se izogne dopolnjevanju porabljenega polnilnega sredstva oziroma kupovanju novega kompleta za krpanje pnevmatik.