Tri kolesa namesto izkušenj

Že na prejšnjih straneh smo zapisali, da je trikolesni motor bolj motor kot avto, za kar ga šteje naša zakonodaja. To smo preverili tudi sami – a kot avtomobilisti in ne motoristi. Na Peugeotov trikolesni metropolis 400i smo namreč sedli brez bogatih motorističnih izkušenj – pravzaprav tako, kot nanj sede tipičen uporabnik oziroma kupec takšnega trikolesnika. Kaj smo ugotovili med preskusom?

Peugeot metropolis 400i RX-R, kot se je preskusni Peugeotov trikolesnik imenoval, je 2,15 metra dolg trikolesnik značilne maksi skuter oblike, z izdatno plastično zaščito za noge, prehodnim prostorom pred sedežem, digitalno armaturno ploščo, nastavljivo vetrno zaščito, širokim in dolgim sedežem, primernim za dva. Nam se je zdel predvsem zelo udoben; 78 cm od tal oddaljen sedež je ravno prav velik za naraven položaj za krmilom. Trikolesne skuterje prodajalci običajno prodajajo kot motocikle, ki so stabilni in ki na mestu stojijo sami. To drži le delno; mehanizem prednjih paralelogramskih vilic, ki vzporedno nagiba obe prednji kolesi, je treba ročno “zakleniti”, da motor sam stoji na treh kolesih – brez zaklepanja se prav tako prevrne na bok kot dvokolesni motocikel. Motocikel “zaklenemo” pokonci s stikalom ob desni ročki.

S prvim dodajanjem plina se metropolis prelevi v klasičen motocikel. 398,9-kubični štiritaktni enovaljnik Peugeotove zasnove (in izdelave) zmore 26,2 kW (35,6 KM), kar je v avtomobilskem svetu malo, za 256 kg težek trikolesnik pa dovolj za hitre štarte z mesta in razposajena pospeševanja pri hitrostih pod 100 km/h. Kot večina maksi skuterjev ima tudi metropolis brezstopenjski menjalnik tipa variomatic s pogonskim jermenom, ki moč prenaša na zadnje kolo.

Ena od prednosti trikolesnega skuterja pred dvokolesniki naj bi bilo tudi boljše zaviranje; prednji dve kolesi imata namreč vsako svoj zavorni kolut. Metropolis vozniku ponuja dve možnosti zaviranja: prek ročic na krmilu (ena za prednje, druga za zadnje zavore), pa tudi prek nožne zavore na desni strani. Slednje nismo veliko uporabljali, ker se metropolis tudi z uporabo ročic ustavlja odločno in zanesljivo – tudi zaradi serijsko vgrajenega sistema ABS.

Že v prejšnjem članku smo pisali, da se metropolis kljub dvema kolesoma spredaj v grobem obnaša kot dvokolesnik. Paralelogramsko vpetje prednjih dveh koles dovoljuje vzporedna nagiba obeh koles, s tam pa tudi nagib celotnega motocikla. Kako globoko v ovinek ga v resnici lahko nagnemo, vam ne znamo natančno povedati; zagotovo manj kot kakšen superšportni cestni motocikel. Z malo motorističnih izkušenj le težko prideš blizu mejam nagiba ali oprijema.

Pa ostale lastnosti? Digitalna armaturna plošča je pregledna in vselej dobro berljiva, sedež ima nastavljivo zadnjo oporo in dovolj prostora za dva, pod njim sta dva prtljažnika – v zadnjega gre čelada vseh velikosti, v prednjega pa žal ne. Na voljo je še dodaten prostor za drobnarije pred voznikom, ki premore celo USB vtičnico za polnjenje mobilnika, ne manjka niti kljukica za obešanje nakupovalne vrečke.

Smo imeli kot avtomobilisti brez veliko motorističnih izkušenj z njim kakšne težave? Prav nobenih – vožnje so bile prav uživaške. Nikoli se nismo “zaštrikali” v ovinku, ni nas izsilil noben avtomobilist in z glavo v ovinku nismo štrleli čez sredinsko črto in tako izzivali usode – morda zaradi rahlega strahospoštovanja do motociklizma, morda zaradi zdrave pameti, skoraj zagotovo pa zato, ker smo se z metropolisom udeležili intenzivnega tečaja varne vožnje za motoriste v AMZS centru varne vožnje Vransko.

To se nam zdi tudi lepa iztočnica za zaključek tega preskusa: peugeot metropolis je prijeten maksi skuter, ki ga lahko priporočim tudi avtomobilistom brez motorističnih izkušenj, a z željo po motorističnih doživetij. Takšen skuter lahko kupite za 9199 evrov, a k tej ceni nujno dodajte še 150 evrov za tečaj varne vožnje; skromno doplačilo za najpomembnejši del varnostne opreme!