Test: MG ZS 1,0 T-GDI luxury

Ob vse višjih cenah avtomobilov uveljavljenih znamk na našem trgu se zdi, da bodo pred mobilnostno revščino povprečnega slovenskega kupca zaščitili novinci iz Daljnega vzhoda. Je dobro opremljen kitajski MG ZS z litrskim bencinskim motorjem prava rešitev za vsak žep?

O avtomobilih koncerna SAIC (Shanghai Automobile Industry Corporation), ki je za preboj na evropski trg prevzel angleški MG, smo že pisali. Za to obujeno znamko torej stoji gigant, ki sodi med sedem največjih avtomobilskih izdelovalcev in ima pod svojo streho med drugim še kitajski izpostavi dveh velikanov: General Motorsa in Volkswagna. Prav z elementi s skladiščnih polic obeh zahodnih velikanov naj bi v tovarni blizu Šanghaja zasnovali podvozje in karoserijsko arhitekturo ter motorje tega kompaktnega cestnega terenca. Predvsem s prostornostjo in zmogljivostmi želi ZS tekmovati z dacio dusterjem, suzukijem vitaro, pa tudi s Škodinim kamiqom ali Seatovo arono. Ker se Kitajci seveda dobro zavedajo pomena tradicije, so kupili znamko MG, poskrbeli pa so tudi, da ta dobre 4,3 metra veliki cestni terenec ponuja dobro razmerje med ceno, prostornostjo in opremo.  

Všečno generičen

Oblikovalci so poskrbeli, da je njegova podoba čim bolj univerzalna in predvsem tudi funkcionalna po oblikovnih načelih sodobnih križancev oziroma cestnih terencev - torej malce bolj robusten videz z malce večjo oddaljenostjo od tal, višjim sedežnim položajem in dobro preglednostjo. ZS noče deliti mnenj z obliko, zato je videti zelo generičen, a všečno oblikovan avto, ki v nobeni postavki ne izstopa, a bo kot tak všeč kar največji množici kupcev. Pri obliki in varnosti velja izpostaviti dobra serijska LED žarometa in zanimivo grafiko zadnjih LED luči. 

Prostorna kabina

Več drznosti kot pri zunanjosti so si oblikovalci privoščili v notranjosti. Kabina je na prvi pogled na višji ravni kot pri tekmecih. V kombinaciji z najvišjo ravnjo opreme luxury so vsi sedeži odeti v umetno usnje in prešiti z rdečimi šivi. Rdeči šivi krasijo še usnjen volan in gornji del armaturne plošče, ki je odeta v prijetno mehko plastično oblogo. Voznikov sedež je električno nastavljiv, oba prednja sedeža pa sta ogrevana. S sedežnim položajem nismo imeli nikakršnih težav, pa tudi sicer ZS v potniški kabini deluje zgledno in ne daje občutka cenenosti. Prijetno smo bili presenečeni tudi nad zvočno zatesnjenostjo kabine. 
Po centimetrih in litrih je dacia duster njegov najbolj neposreden tekmec. Kabina ZS-a je nekoliko bolj pregledna in po zaslugi velike panoramske strehe tudi bolj svetla, kar daje občutek večje prostornosti. Zadaj se sedi presenetljivo dobro, polno družinsko opravilen pa je tudi 448-litrski prtljažnik, ki ima v dnu še dodaten prostor, v katerem je prostor za rezervno kolo običajne velikosti, a v njem je le kit za popravilo pnevmatike. ZS je torej povsem dovolj velik avto za povprečno slovensko štiričlansko družinsko mobilnost. Družinski mobilnosti v prid pa so nedvomno lahko dostopna sidrišča isofix za enostavno pritrjevanje otroških varnostnih sedežev. 

Digitalna neučinkovitost

Armaturna plošča ponuja pregledne digitalne merilnike in 10,1 palca velik zaslon, ki pa, resnici na ljubo, ni prav uporabniško prijazen. Digitalizacija je pravzaprav najmanj prepričljiva postavka tega avtomobila - tako pri komunikacijski kot tudi pri vozniški asistenci. Kaj nas je zmotilo? Predvsem odzivnost. Navigacijski modul se nalaga dolgo časa, kakovost živega prenosa s 360-stopinjske kamere je precej skromna, video nadzor mrtvih kotov pri zavijanju v križišču po vzoru Hyundaijevih ali Kiinih avtov pa niti približno ni tako uporaben kot pri korejskih avtih. Kamera se namreč izklopi takoj, ko hitrost preseže 15 km/h na uro, kar pomeni, da pogled v živo izgine, še preden voznik konča zavijanje v križišču. Kar nekaj težav smo imeli še s stabilnostjo povezave s telefonom in sprejemom radijskega signala. Digitalne težave, ki smo jih opisovali že na testu električnega MG4, očitno še niso odpravljene. Bipolarna elektronska motnja bo slej kot prej postala moteča tudi za tiste najbolj racionalne kupce, ki so se sicer za dobro ceno pripravljeni odpovedati kakšni najnovejši tehnologiji, nikakor pa ne sprejemajo napol delujočih rešitev.  
Ravno tako skromen je ZS tudi pri varnostnih elektronskih pomagalih, saj  tempomat ni podprt z radarjem, od aktivnih varnostnih pripomočkov pa sta vgrajena le pomočnika za zaviranje v sili in za nadzor mrtvih kotov. Večina tekmecev, ki so v osnovi za tisoč ali dva tisoč evrov dražji, ga prav na tej zelo pomembni točki pušča? za seboj. Tudi digitalni razkorak med vstopnim modelom ZS za 18.500 evrov in najbolj opremljeno različico ZS luxury je precej neizrazit vglede uporabnosti in varnostne podpore. 

Ne zmeni se za cestne neravnine, na makadamu blesti

ZS je avto za vse ceste in odlično opravi z različnimi neravninami in celo udarnimi jamami ter rebrastimi makadami. Podvozje je dovolj robustno, a hkrati presenetljivo natančno ter udobno. ZS se na zahtevo odločno požene v ovinek in pri tem spodobno drži stik s cesto. Tudi s hitro zaporedno menjavo smeri nima težav, saj je karoserija dovolj čvrsta. Ob tem mehkejše vzmetenje poskrbi za malce bolj dramatične občutke, saj imajo predvsem sopotniki občutek, da je nagib avta ekstremen. Voznik se bo pri dinamični vožnji zabaval, potniki pa bodo verjetno godrnjali. ZS bo nezahtevne voznike prepričal predvsem z voznim udobjem. 
Zahtevnejši uporabniki z vikendi hišicami v sredogorju, lovci ali pa gobarji bodo pogrešali štirikolesni pogon, ki ga ponujata duster in vitara. Od terenskih pomagal ima ZS le sistem za spuščanje po strmini in sistem proti prevračanju. Res pa je, da na makadamu, dokler ni prestrm ali preveč razrit, v vožnji blesti in je od tal dovolj oddaljen, da zmore “prestopiti” tudi kakšno korenino ali višji robnik. 

Živahen motor, ki se z menjalnikom ne ujame najbolje

Pod motornim pokrovom je nameščen živahen litrski bencinski trivaljnik, ki pri 1800 vrtljajih postreže s 160 Nm največjega navora. Motorček je po značaju tipičen trivaljnik, ki ga je po konje oziroma moč treba poslati v višje vrtljaje. Je relativno dobro odziven, a kljub temu od njega ne gre pričakovati čudežev. Res, da je ZS po današnjih merilih z maso pod 1,3 tone lahkokategornik, a kljub temu ima tak motor v njem precej dela, sploh, ker prestavna razmerja ročnega 6-stopenjskega menjalnika niso najbolj optimalno uglašena z lovljenjem najbolj učinkovitega območja vrtljajev. V določenih prometnih tokovih oziroma pri določenih hitrostih nikakor nismo našli ustrezne prestave, da bi motor imel ustrezne vrtljaje. 
Voznik ima precej dela z dolgo ročico menjalnika, ki je včasih tudi malce nenatančna. Nenehno iskanje pravih vrtljajev se hitro in predvsem zelo očitno pozna na energetski učinkovitosti motorja. Poraba goriva precej niha: od zmernih 6,8 litra pa vse do 8,6 litra na 100 km, kar je v primerjavi s tekmeci precej velik razpon. Pri motornih zmogljivostih torej ne gre pričakovati preveč, kar se nenazadnje pozna tudi pri skromni vlečni zmogljivosti. MG ZS za seboj lahko vleče vsega 500-kilogramsko prikolico. 

Pod črto …

Hitro rastoče število ZS-ov na naših cestah je dokaz, da so Kitajci pripravili zanimivo in predvsem cenovno dostopno rešitev družinske mobilnosti. Tudi v najdražji različici je MG ZS še vedno cenejši od večine tekmecev. Nikakor ni popoln, a je dovolj dober za racionalno mobilnost med točkama A in B. Komur je to dovolj, bo zanj ZS zagotovo zelo zanimiv avto, za katerega tovarna jamči 150.000 kilometrov ali 7 let voženj brez nepričakovanih stroškov. 

Všeč nam je +

všečna podoba, prostorna kabina in prtljažnik, prožen in živahen motor, udobno vzmetenje, bogata oprema, LED žarometa

Ni nam všeč -

nenatančna ročica menjalnika, varnostna oprema, delovanje multimedijskega sistema, poraba

Tehnični podatki

MG ZS 1,0 T-GDI luxury

Kako do novega avtomobila?