Kar 1,2 milijona hektarjev površine naše dežele pokrivajo drevesne krošnje pod katerimi se vije 12.508 kilometrov gozdnih cest. Vse niso prevozne z običajnim avtom.
Slovenija je ena najbolj gozdnatih dežel v Evropi. Več gozda kot Slovenija - upoštevajoč razmerje med površino države in gozdovi - imata v Evropi le še Finska in Švedska. Smo ena redkih držav stare celine, ki se lahko pohvali, da ima v gozdovih še vedno tudi tri največje zveri - medveda, volka in risa. Več kot 70 različnih drevesnih vrst tvori botanično raznolikost našega zelenega zaklada. Slovenija bi ob pretvorbi vsega letnega prirasta lesa v energijo zadostila energetskim potrebam v državi. To je podatek, ki da misliti, ker gre za obnovljiv vir energije. Še bolj pa je gozd pomemben z ekološkega vidika: naši gozdovi na leto porabijo kar sedem milijonov in pol ton ogljikovega dioksida in za nas izdihnejo pet milijonov in pol milijona ton kisika.
Hektar gozda da svež zrak za 100 ljudi
Hektar (10 tisoč kvadratnih metrov) bukovega gozda pridela dovolj kisika za 100 ljudi, iz atmosfere očisti 30 ton CO2 in 69 ton prahu ter akumulira 2 milijona litrov dežja. |
Lovec v sodobnem svetu
Lov človeka spremlja od samega začetka in je dejansko najstarejša dejavnost. Spremlja nas od pradavnine naprej in prav lov je sooblikoval odnose med ljudmi, jih urejal in usmerjal v njihovih skupnostih v nenapisane družbene norme. Primarni lov se je skozi razvoj civilizacije in kulture preoblikoval, vloga lovcev pa je danes precej drugačna kot nekoč. Postajo skrbniki divjih živali in narave. Svojo osnovno dejavnost vse bolj dopolnjujejo z novimi projekti ohranjanja okolja in dediščine, ki jih je prinesel čas ekoloških stisk in grozeče ogroženosti narave, katere sestavni del je tudi človek. Lovci morajo divjini tudi po svojem kodeksu pomagati preživeti, zaščita narave je postala temeljna vrednota zelene bratovščine.
Darilo narave: trofeja brez strela
V gozd smo se tokrat podali z dvema izkušenima lovcema. Jože Kastelic in Tone Repovž iz lovske družine Padež malega jimnya, okretnega suzukija, ki ju že vrsto let zanesljivo vozi po prašnih, blatnih in zasneženih cestah, parkirata ob robu razmočene makadamske ceste. Smo globoko v gozdu, a parkiramo precej stran od križišča stečin divjadi. Podučita nas, da se pravi lovec po lovišču v nedrju gozda še vedno giblje peš, tiho in neopazno, da ne vznemirja divjih živali. Pravita, da gibanje, zadrževanje ali bivanje lovca v naravi ne sme škoditi naravi, kar precej strogo zapovedujejo tudi pravila in lovski kodeks.
Povesta, da terenski avto le redko zapelje z gozdne ceste na vlako ali stezo - samo ob posebnih nalogah: pri dostavi jabolk, koruze in sena na krmišče, pa pri popravilu opazovalnic. Lovci veliko prehodijo peš z nahrbtniki na ramenih. Najprej skrbno pospravita puški, nato pokažeta čudovito rogovje, ki sta ga našla na obhodu v gozdu.“To je veličastno darilo narave, saj srnjad in jelenjad ravno v tem času menja rogove. Staro odpade, narava pa poskrbi za še večje in močnejše okrasje na glavah samcev. Tako trofejo lahko najde vsak, brez puške, le dobro je treba opazovati naravo,” razloži Tone.
Majhen kot gozdni škrat, a pogumen in čvrst terenec
Suzuki jimny že štiri desetletja spremlja lovce. Jože pove, da je to idealen terenski avto za lovsko mobilnost. Pravi, da ima vsaka lovska družina vsaj enega, v njihovi so trije. Pogosto ga uporabljajo tudi gozdarji. Je eden redkih avtomobilov, ki zmore peljati po tako ozkih poteh, kot so jih nekoč rabili za kmečke vozove, lojtrnike. Prav njegova kompaktnost je velika prednost. “Kolesa ima postavljena povsem na rob karoserije, spleza praktično kamorkoli, je čvrst in ima zelo dober štirikolesni pogon z reduktorjem,” prednosti tega najmanjšega, a čvrstega terenca stare šole opiše Tone. Jože pravi, da ima mobilnost v gozdu svoja pravila in zahteve glede tehnike. “Že ena sama nevihta z obilico dežja in močnim vetrom ali pa snežni vihar cesto v gozdu v nekaj minutah lahko naredi neprevozno ali izjemno nevarno. Huda zima hitro pokaže zobe. V tem času mora biti del opreme tudi lopata in motorna žaga. Sicer lahko hitro obstaneš tudi z resnim terencem. Ko pred avto pade veliko drevo, ga ne moreš preskočiti,” resnost zimskih razmer na odročnih gozdnih cestah slikovito opišeta izkušena lovca in dodata, da v globokem snegu živali rade uporabljajo ceste, če so vsaj malce splužene. Hitrost vožnje je treba še bolj prilagoditi snegu in pešcem na štirih nogah. Spomladi gozdno mobilnost začinijo še težki tovornjaki s hlodovino, ki na gozdnih cestah naredijo globoke blatne kolesnice, zato se brez štirikolesnega pogona res ne pride prav daleč.
Terenska ikona zelene bratovščine
Suzuki jimny 1.3 VVT 4x4 style
Suzukijev kompaktni terenec jimny je eden zadnjih povsem analognih avtomobilov, ki se na slabih cestah, blatnih kolovozih in na zasneženih gozdnih cestah počuti precej bolje kot na asfaltu. Od sodobnih vozniških pomagal ima le sistem nadzora stabilnosti ESC in ABS zavore. Vse ostalo je stvar prvinske mehanike. Avto je postal ikona lovcev in gozdarjev predvsem zaradi svoje zanesljivosti in kratke, ozke, prisekane karoserije ter zanesljivega štirikolesnega pogona z reduktorjem za najtežje plezalske naloge. 3,5 metra dolg in le 1,6 metra širok avto se prerine zelo daleč in obrne na vsaki gozdni cesti. Tehta le dobro tono in brez previsov zmore zavidljivih 34 stopinj vstopnega kota in 46 stopinj izstopnega kota. 1,3-litrski bencinski motor je dovolj poskočen, le navora ni v izobilju, a sape mu tudi v strmini ne zmanjka, sploh, ker je na voljo reduktorska prestava. Zna pa biti precej žejen: od 7,5 do 8,1 l na 100 km se je gibala poraba. V lovski druščini največkrat ostane brez zadnje klopi, saj 113 litrov za zadnjimi sedeži prtljažnika ni dovolj za vso opremo. Od tal je oddaljen 19 centimetrov, kar velja upoštevati pri globokih kolesnicah ali velikih količinah snega, ki je letos izdatno zasul gozdne ceste.
Ena ključnih prednosti suzukija jimny je okretnost. Obrniti ga je mogoče na vsaki poti. Premer obračalnega kroga znaša le 9,8 metra. Ima pa rekordno posreden volan, od ene do druge skrajne točke je obroč potrebno zasukati več kot 4-krat (blizu 4,3 zavrtljaja).
Tehnični podatki
Motor in prenos moči: | bencinski 4 valjni motor, prostornina: 1328 cm3, največja moč: 62,5 kW (85KM) pri 6000 vrt./min, največji navor: 110 Nm pri 4100vrt./min., pogon na zadnji kolesi in priklopljiv štirikolesni pogon, 5-stopenjski ročni menjalnik z reduktorjem. |
Mere in masa: | dolžina: 354,5 cm, širina: 160 cm, višina: 170,5 cm, medosna razdalja: 225 cm, masa praznega vozila: 1090 kg, največja dovoljena masa: 1420kg, prtljažnik: 113 - 324 l, posoda za gorivo: 40 l. |
Zmogljivosti in poraba: | najv. hitrost: 140 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h: 14,1s, normna poraba goriva komb.: 7,1 l/100km, izpust CO2: 162 g/km, poraba na testu: 7,9 l/100 km. |
Cena: | Suzuki Slovenija: 17.462 EUR. |
Zima je na gozdnih cestah precej drugačen vozniški izziv. Mnoge ostanejo pod debelo snežno odejo.
Mobilnost prilagojena razmeram
Mobilnost gozdarja ali pa lovca mora biti prilagojena naravi. V blatu in snegu je napredovanje brez avta s štirikolesnim pogonom lahko hitro zelo vprašljivo, nemalokrat pa zelo prav pride tudi reduktor. Gozdne poti so lahko zelo ozke, na strmih pobočjih je malo prostora za obračališča, zato mora biti terenec tudi čim bolj kompakten, da se prebije mimo debel, skal in se je zmožen obrniti na omejenem prostoru. Nekoč je v slovenskih gozdovih poleg jimnyjevega predhodnika samuraja kraljevala še lada niva, lovci pa so prisegali tudi na legendarno “katrco” renaulta 4 iz novomeškega Revoza. Lovci izpostavljajo tudi dejstvo, da jimny zelo dobro drži ceno. Res pa je tudi, da glede na opremo in tehniko ni, poceni. Slovenski cenik se začne pri dobrih 16 tisočakih, testni jimny z opremo style in usnjem na sedežih pa stane 17.462 evrov, a v opremi nima niti radijskega sprejemnika.
Jimny je avto vozniških nasproti: na asfaltu se kilometri v njem vlečejo in so glasni ter neudobni, pri vožnji po terenu pa je kabina polna adrenalina in vsak kilometer je svojevrstna zabava. Bolj kot je podlaga slaba, bolj domače se počuti ta mali suzuki.
Štirikolesni pogon jimnyja: brez sredinskega diferenciala in vklopom na vakum
Jimny ima v osnovi pogon od motorja preko menjalnika speljan na zadnja kolesa. Med prvo in zadnjo osjo nima diferenciala ali sklopke. Navor se preko kardanske gredi od zadnje osi prenaša neposredno v sprednji diferencial, kar pomeni, da se obe polosi vrtita tudi ob izklopljenem štirikolesnem pogonu. Vklop pogona preko 4WD stikala je možen do hitrosti 100 km/h. Prednja kolesa dobijo navor, ko se ob pomoči vakuma vzpostavi povezava med polosema in zgloboma v sprednjih kolesih. Pri izklopljenem štirikolesnem pogonu se kolesna zgloba vrtita prosto brez pogona. Za vklop reduktorja (4WD-L) je treba avto ustaviti. Jimny nima zapore diferenciala, kar je v res težkih razmerah treba upoštevati. Ni vsemogoč, a ker je lahek, ga je mogoče hitro rešiti tudi z ročnim vitlom.
Več kot 180 cm visok voznik v ozki kabini ne bo našel ustreznega vozniškega položaja. Voziš naslonjen na vrata. To je avto za kratke razdalje, a prav zablesti na slabih podlagah z malo oprijema.
Delo in življenje v gozdu ni za slabiče. Tisti, ki zanj skrbijo, potrebujejo zanesljive pomočnike.