Primerjamo: Hyundai kona 1.6 T-GDI 4WD in kia stonic 1.25 MPI EX

S kono in stonicom Hyundai in Kia vstopata na trenutno zelo vroč trg majhnih cestnih terencev. Čeprav nastopata v istem razredu in sta podobno velika, pa so razlike med njima – lahko – občutne.

Kona in stonic sta bratranca iz istega avtomobilskega koncerna; nagovarjata (iste) kupce, ki se namesto po klasičnih kombilimuzinah ozirajo po zdaj zelo priljubljenih cestnih terencih in križancih. V centimetrih razlike med njima niso velike; kona je za 2,5 cm daljša, za 6 cm višja, za 4 cm širša in ima za 2 cm daljšo medosno razdaljo, kar je zasluga dveh različnih platform; konina je povsem nova, stonic si jo deli s kombilimuzinskim riom.

Ergonomija – na dotik

Navzven sta si kona in stonic precej različna – kona ima več terenskih karoserijskih dodatkov in zato bolj terensko-pustolovski videz, stonic pa deluje kot malce privzdignjena kombilimuzina. Pri obliki armaturnih plošč pa so razlike manjše; oba avta imata ob klasičnih merilnikih izstopajoč zaslon multimedijske naprave (ki pri koni štrli nad armaturno ploščo). Kot zanimivost velja omeniti, da oba uporabniška vmesnika slonita na istem operacijskem sistemu, zato je upravljanje enako.
Kona ima v notranjosti malce bolj raznolike – in na otip mehkejše – materiale, oba avtomobila pa sta sestavljena čvrsto in kakovostno.
Konine večje zunanje mere se opazijo tudi v notranjosti – predvsem pri ramenski širini. Zadaj je pri obeh prostor odmerjen pričakovano skopo za odrasle, razlike v prostornini prtljažnika pa so precej manj opazne od oblik prtljažnega prostora – stonicov prtljažnik je namreč globok in ima visok nakladalni rob, konin pa ima s prtljažno odprtino poravnano dno, a je zato plitkejši.

Vsebina proti značaju

Tako Hyundai kot Kia svoja nova avtomobila ponujata v dokaj široki paleti opreme (in različic), na preskus pa smo dobili avta z obeh koncev ponudbe. Kona je bila opremljena s štirikolesnim pogonom, 1,6-litrskim bencinskim turbo motorjem s 130 kW in avtomatiziranim menjalnikom (z dvojno sklopko), torej z vsem, kar ta trenutek pri Hyundaiju ponujajo zanjo. Kiin testni stonic je bil s spodnjega konca ponudbe; poganjal ga je 1,25-litrski štirivaljnik z 62 kW, ki navor prek petstopenjskega ročnega menjalnika deli le med prednji kolesi.
Koncernska bratranca nimata le različnih motorjev, ampak tudi drugačni pogonski zasnovi – in platformi. Konina nova platforma recimo omogoča vgradnjo štirikolesnega pogona (in izpušnega sistema) pod karoserijsko dno – v dokaj plitek kardanski “predor”, ki pri štirikolesno gnanih avtih običajno višje štrli v potniški prostor. Avta se razlikujeta tudi pri podvozju; stonic ima zadaj torzijsko prečko, kona pa posamični obesi z večvodilno premo, ki predvsem v ovinkih in na slabi cesti omogoča boljši stik koles s podlago in zato tudi boljše vozne lastnosti na meji zdrsa. A na kolikor toliko dobri asfaltni cesti stonic prav nič ne zaostaja za kono; s prijetno uravnoteženim in neposrednim volanskim mehanizmom in manjšo maso pusti celo malce bolj živahen in igriv vtis od kone, ki je ob večji masi in višjem težišču za odtenek manj okretna.
Na spolzki podlagi je slika seveda povsem drugačna; konin štirikolesni pogon z lamelno sredinsko sklopko se neopazno in zelo hitro odzove na izgubo oprijema prednjih koles, ob zares slabem oprijemu pa si voznik lahko pomaga tudi z zaporo sredinskega diferenciala in sistemom za samodejno uravnavanje hitrosti pri strmih spustih. Kona sicer ni pravi terenski avto, a v primerjavi z večino cestno-terenskih tekmecev v tem razredu pusti presneto dober vtis na brezpotjih.

Moč ali gospodarnost? Oboje ne gre

Razlika v moči med motorjema kone in stonica je več kot 100-odstotna (130 proti 62 kW), zato pri zmogljivostih zmagovalec ni vprašljiv; konin 1,6-litrski turbo štirivaljnik s 130 kW (177 KM) avto z izrazitim turbo hlastanjem požene prek 200 km/h, do 100 km/h pa pospeši v manj kot 8 sekundah. A za zares športne občutke motorju manjka športnejši zvok, sedemstopenjskemu avtomatiziranemu menjalniku pa več odločnosti in odzivnosti. Še z nečem se velja sprijazniti: s precej visoko porabo goriva, ki jo le težko spravimo pod 7 l/100 km, zelo lahko pa dvignemo prek 8 l/100 km.
Stonicov 1,25-litrski štirivaljnik z 62 kW je motor majhne prostornine in klasične zasnove, ki potrebuje malce višje vrtljaje in odločno nogo na pedalu za plin. A kljub majhni prostornini in skromni moči je stonic s tem motorjem presenetljivo živahen avto pri manjših hitrostih; motor je zelo odziven, prestavna razmerja peststopenjskega ročnega menjalnika pa dovolj kratka, da je od semaforja do semaforja stonic prav zabavno hiter malček. Na avtocestah pa je zgodba drugačna: kratka peta prestava pomeni visoke potovalne motorne vrtljaje, ki pri dovoljeni hitrosti 130 km/h povzročajo (zelo) veliko trušča v potniški kabini. Je pa – ob večjem deležu podeželskih voženj – stonic prijetno varčen – med testom smo mu namerili povprečno porabo goriva 5,8 l/100 km.

Paketna varnost

Tako kono kot stonica smo lahko preskusili v najbogatejših opremskih različicah. Kot smo pri korejskih (oziroma azijskih) avtih že vajeni, bogat paket opreme tudi v resnici pomeni popolno opremo. To velja tudi za varnost; oba avta imata v najbogatejših paketih opreme za ta avtomobilski razred zgledno temeljit nabor varnostnih dodatkov – predvsem sistema za samodejno zaviranje pred oviro, sistema za nadzor prečnega prometa zadaj in za zaznavanje vozil v mrtvem kotu. Velja omeniti še konina LED žarometa (stonic ima le LED dnevne luči), sistem za samodejni vklop dolgih luči pri obeh avtih, pa tudi serijsko vgrajen navigacijski sistem v obeh avtih.

Dva konca iste palice

Tako kona kot stonic sta všečna in prijetna majhna cestna terenca, pri katerih razlike v prostornosti in uporabnosti ne bi smele vplivati na odločitev. Pri tehniki pa je drugače; kona ima štirikolesni pogon – pa čeprav lahko tega izberete le z zmogljivim, a požrešnim turbo motorjem in avtomatiziranim menjalnikom. A zato je razlika občutna tudi pri ceni: takšna kona stane 26.000 evrov, stonic v tej različici pa 17.000 evrov. Razlika 9000 evrov je velika in zato opravičljiva le za tiste, ki zares rabijo štirikolesni pogon in športne zmogljivosti. V nasprotnem primeru se velja ozreti po drugih različicah kone, ki so cenovno presenetljivo natančno poravnane s cenami stonica. 

Pod črto

Hyundai kona 1.6 T-GDI 4WD impression 

Hyundai kona je eden redkih majhnih cestnih terencev, ki ponuja tudi štirikolesni pogon. Žal le v kombinaciji z najmočnejšim (in dragim) turbo motorjem, ki je sicer zelo zmogljiv, a tudi preveč požrešen.

Tehnični podatki:

Kia stonic 1.25 MPI EX motion

Kia stonic je všečen, v vožnji lahkoten in uporaben cestni – oziroma mestni – terenec. Le cena bi bila lahko nižja – glede na to, da je tehnično enak 3500 evrov cenejšemu kombilimuzinskemu riu.

Tehnični podatki: