Z Goričkega v Piran. Na elektriko.

V dneh, ko je Slovenija dobila ambiciozno električno prometno strategijo, smo se z električnim kablom v prtljažniku odločili slediti glasu Vlada Kreslina in se odpeljali iz vzhoda na zahod Slovenije. Kako daleč in kako hitro se lahko potuje brez kaplje bencina?

"Nekaj o smislu, pa o minljivosti in o tem, da sem si sam največji problem…,” v svojem glasbenem potovanju z Goričkega v Piran poje Vlado Kreslin. Njegove tenkočutno izbrane besede človek lahko hitro postavi tudi v kontekst elektromobilnosti. To je treba razumeti, opraviti s predsodki, se odkrito vprašati ali smo pripravljeni na vse kompromise in se podati na pot. Mi smo to naredili na lepo, sončno jesensko soboto, v enem dnevu na relaciji od Ljubljane do Puconcev – meje med Goričkim in Ravenskim – ter do Pirana in spet nazaj do Ljubljane. Brez težav smo prevozili več kot 600 kilometrov na elektriko. Izkušnja? Zanimiva – predvsem iz energijskega vidika in zaradi igre številk.

41 kilovatnih ur: Kaj to pomeni doma in na cesti?

Vsaka pot zahteva energijo – in v akumulatorjih električnih avtomobilov je shranjeno precej manj energije kot v rezervoarju za gorivo. To je neizpodbitno tehnično dejstvo. Na našem izletu smo s seboj vozili 305-kilogramski akumulator z zmogljivostjo 41 kilovatnih ur. Koliko energije je to? Približno toliko, kot jo zahteva pralni stroj za 40 pranj perila! Za več energijskega občutka pa še ta primerjava: štiričlanska družina v manjši enostanovanjski hiši z ogrevanjem na toplotno črpalko in indukcijskim električnim štedilnikom v povprečju porabi do 400 kilovatnih ur energije na mesec, torej za slabih 10 polnjenj akumulatorja prenovljenega renaulta zoe.

Renaultovi inženirji pa so v sodelovanju z LG Chem ob praktično enaki zgradbi in velikosti uspeli bistveno povečati (kemijsko izboljšanje celic in več aktivne snovi) energijsko gostoto akumulatorjev.

Igra številk: Z energijo dizelskega rezervorja clia, bi ZOE naredil kar 3048 kilometrov

Zanimiva je še igra energetskih številk v primerjavi s cliom z dizelskim motorjem. V 45-litrski posodi za dizelsko gorivo je preračunano za 445 kilovatnih ur energije. Če bi imel električni zoe tako zalogo energije, bi bil njegov doseg – ob porabi 14,6 kWh na 100 km – kar 3048 kilometrov.

Zakaj? Izkoristek energije, ki iz akumulatorja preko elektromotorja pride na kolesa, je vendar veliko večji od izkoristka dizelskega motorja? Problem pri električnih vozilih je veliko količino energije shraniti v kompakten akumulator – in to v razumnem času. Celoten postanek na črpalki za gorivo, vključno s plačilom, v povprečju ne vzame več kot deset minut. Če bi zoe želeli napolniti v desetih minutah, bi potrebovali polnilnico s kar 246 kilovati. Zato si je treba za potovanje z električnim avtomobilom še vedno vzeti več časa.

Po naših cestah se trenutno skupaj vozi okoli 1000 električnih vozil in priključnih hibridov. Veliko smo jih srečali na polnilnih postajah in ne predstavljamo si kam bomo čez 13 let priklopili 200 tisoč kablov električnih avtomobilov, flote kot jo predvideva državna strategija.

 Primerjava energije: dizel vs. elektrika

Primerjava: renault clio 1,5 dCi vs. ZOE 40

Vtičnica na javni razsvetljavi ni dovolj, saj avto, ki se polni rabi tudi prostor, da na njem v miru črpa energijo. Namenoma smo se ustavili tudi pod Nanosom, pod vetrnico. V razmislek strategom, da je tudi z vidika energijske neodvisnosti pomembno koliko energije bo v akumulatorje avtomobilov prišlo iz naslova naših obnovljivih virov - moči rek, vetra in sonca.

Od Puconcev do Pirana smo za 321 kilometrov vožnje po avtocesti in magistralni cesti porabili 48 kWh energije, v povprečju 14,95 kWh na 100 kilometrov. Brez vsaj enournega postanka – testni zoe se polni z največ 22 kilovati moči – na polnilnici tudi z bolj zmogljivim akumulatorjem torej še vedno ne gre.
Z enimi polnjenjem bi v našem tempu (največ 120 km/h po avtocesti) in normalni vožnji po magistralni cesti naredili med 270 in 280 kilometri.

Ne spreglejte: Leto 2030 - Ekologija na ukaz?

Ker pa smo se morali na izhodišče pripeljati in tudi vrniti, smo v celodnevnem izletu na polnilnih postajah porabili dve uri in pol. Akumulatorjev nikoli nismo napolnili do 100 odstotkov, saj so polnilni časi med 20 in 80 odstotki zmogljivosti celic najhitrejši. Kdor veliko potuje po avtocesti in ima na svojih poteh omejen čas, zato še ne more razmišljati o električnem avtu. Tudi višja hitrost močno poveča porabo in zmanjša doseg. Zato tudi marsikateri lastnik opevanega električnega Teslinega modela S po avtocesti križari s hitrostjo avtobusnih dolgoprogašev. In zato je zoe v realnem prometu v resnici enako hiter kot ponos Elona Muska.

Zelo poceni ali zelo drago

Če upoštevamo ceno elektrike, ki jo dobimo na svoji domači položnici, smo pot z vzhoda na zahod Slovenije prevozili za 3,36 evra. Zelo poceni. Na cesti pa je cena energije lahko še vedno celo brezplačna, če se ustaviš na polnilnici trgovca ali gostinca, ki razume pomen potovanja na elektriko in avtu ponudi zastonj elektriko, vozniku pa priložnost, da polnilni čas izkoristi za nakup ali kosilo. Lahko pa je elektrika na poti lahko tudi zelo draga, celo dražja od goriva, če se ustavite na Petrolovi polnilnici, kjer energijo obračunavajo po času polnjenja. Pripombo si zasluži tudi Renaultov model prodaje električnih vozil. Testni zoe ob upoštevanju subvencije Ekosklada in popusta stane 21.209 evrov, a k tej razmeroma dostopni ceni je treba prišteti še strošek mesečnega najema baterije. Ta znaša od 69 do 119 evrov, odvisen pa je od zakupljene letne kilometrine. Polna cena avtomobila, v katerem smo potovali zelo poceni, pa s kupljeno baterijo znaša 36.590 evrov. V tem primeru se enačba ne obrne v korist prihrankov in tudi najbolj zapriseženi ekologi ali tehnični zanesenjaki pred tako investicijo stiskajo zobe. Na srečo je konkurenca z akumulatorji, v ceni in raznolikostjo ponudbe vse večja. Hyundai ioniq je pri nas že na voljo, prideta tudi Nissanov leaf in oplova ampera-E …

Ne, tudi marsikateri voznik tesle ne izkorišča vsega tistega navora in moči ter pospeškov. To je le za Youtube potrjevanja lastnega ega na kratkih razdaljah. Zunaj, na razdalji, v realnem prometu pa je zoe v resnici enako hiter kot ponos Elona Muska.

Prijetna izkušnja, če razčistiš sam pri sebi

Vožnja v električnem avtomobilu je zelo prijetna izkušnja, sploh na izletu, ko se ne mudi in ko sije toplo jesensko sonce. V lahkotnem tempu, z minimalno hrupa in povsem brez motornih tresljajev vožnja poveže voznika in okolico. Pokrajina ob nižji potovalni hitrosti dobi širino in bolj poudarjene značilnosti, svet ne drvi mimo oken. Tega se spet zaveš šele, ko spokojno križariš po magistralki. Ali pa, stoječ v zastoju, začneš razmišljati o tem, kaj res lahko naredi posameznik za okolje, tudi z lastno investicijo.
Zoe ima po novem dovolj energije, da predsodki o dosegu ne morejo biti več izgovor. Kaj v praksi pomeni 41 kWh smo že razložili, ključno pa je, da se povprečni slovenski voznik s tako zalogo energije po svojih opravkih lahko vozi brez nervoznega pogledovanja na merilnik dosega – tudi če je treba iz Novega mesta v Ljubljano ali iz Ljubljane v Koper ali Maribor. Prepričani smo, da ob povprečni slovenski dnevni kilometrini zoe vsak večer niti ne bi rabil vtičnice. Na svoji poti nismo naleteli niti na eno nedelujočo polnilno postajo. Praktično ni bilo območja, kjer na razdalji petdesetih kilometrov ne bi bilo javne polnilne naprave in večino jih zna zoe prikazati na svoji navigacijski napravi. Napredek je opazen. 

Električni veteran z večjo zalogo energije

Renault ZOE bose Z.E. 40 R90
S prenovo je ta evropski veteran elektromobilnosti dobil še enkrat večji doseg in se prvič postavil v vlogo, ko bi v garaži dejansko lahko prevzel tudi vlogo edinega avtomobila pri hiši. Veteran? Da, leta se mu poznajo tudi tako, da ima poleg dnevnih LED svetil še vedno glavne luči s prav nič varčnimi halogenskimi žarometi, da voznik ne more ročno nastavljati stopnje rekuperacije oziroma moči delovanja elektrodinamične zavore in da nima pravega samodejnega menjalnika, pač pa samodejni prenos moči preko reduktorja.
Tudi zrak najnovejši tekmeci režejo bolj učinkovito kot zoe. Vse skupaj se pozna predvsem pri energijski učinkovitosti, saj moraš voziti varčno, če želiš porabo spraviti pod 16 kWh na 100 kilometrov.

Kdor se vozi samo po mestu bo moral zoe pripeti na vtičnico le enkrat na teden. Na naši poti nismo naleteli niti na eno javno polnilnico, ki nebi delovala.

A kljub vsemu je treba poudariti, da je zoe tudi danes videti precej sodoben, navzven in navznoter. Ima dovolj velik in uporaben prtljažnik, je poskočen, zanesljivo stoji na cesti, čeprav se mu kilogrami poznajo. Večja baterija predstavlja časovni zziv za običajno vtičnico, saj nam je pri 44-odstotkih preostale energije do 100 odstotkov na domači vtičnici pokazalo 17 ur polnjenja. Je pripravljen na vlogo edinega avtomobila v osebni mobilnosti? Da, z jasnim zavedanjem lastnika, da eko mobilnost ni vedno optimalna in najcenejša. Podobno je z zdravo hrano, saj tudi kot eko živila niso najcenejša in vedno najbolj okusna.

Renault je s prodajo električnih vozil začel leta 2010 in do danes na ceste poslal že več kot 100 tisoč električnih avtomobil, največ med evropskimi izdelovalci. Zoe je bil dejansko eden prvih namensko razvitih električnih avtomobilov. Blizu 60 patentov so Francozi prijavili ob njegovem razvoju, kar daje vedeti, da so se elektromobilnosti lotili resno.

Tehnični podatki:

Renault ZOE brez težav z enim polnjenjem pokriva razdalje iz prestolnice do vseh večjih slovenskih mest. Vozili smo v toplem sončnem dnevu, pri temperaturi pod ničlo, bi prevozili precej manj, okoli 200 km.

Cilj v Piranu in potovanje, ki da misliti: ta hip samo tri članice EU - Grčija, Estonija in Španija - v transportu uporabljajo manj energije obnovljivih virov od Slovenije. Smo na samem repu, čeprav imamo potencial v razdaljah in virih, a smo se v deželi idealni za električno mobilnost primorani voziti na uvoženo energijo.