Test: Mazda CX-5 CD175 AWD AT revolution top

Spomladi je na ceste zapeljala druga generacija CX-5, najbolje prodajanega Mazdinega avta v Evropi: na pogled podobna prvi, a izboljšana na vseh pravih mestih. Kako se obnese mazda CX-5 z vrha ponudbe?

V Motoreviji pri testih avtov le redko omenjamo barvo karoserije – o okusih se pač ne razpravlja in okusov je najmanj toliko kot barvnih odtenkov. A dvoslojna kovinsko rdeča barva s prikladno oznako “soul crystal red”, v katero je bil odet preskusni CX-5, si zasluži omembo: odlično namreč poudari poenostavljene, bolj minimalistične karoserijske poteze kot pri predhodniku. Ob poudarjeni (in opaznejši) maski hladilnika v obliki krila in nazaj pomaknjenem prednjem stebričku je CX-5 pridobil precej bolj prestižen in imeniten videz.

A hkrati velja opomniti, da ima novi CX-5 enako medosno razdaljo kot predhodnik, to pa pomeni tudi enako prostornost v kabini. Prostor na zadnji klopi ni tako razkošno odmerjen kot pri nekaterih tekmecih, malce nerodni sta tudi neudobno ozki odprtini zadnjih vrat. Kljub prostornemu 506-litrskemu prtljažniku in veliki odprtini vanj CX-5 pač ni prostorski razredni prvak.

Zato pa CX-5 v drugo ponuja več udobja in dobrega počutja; na novo oblikovana armaturna plošča je imenitnejša na pogled, z novimi, mehkejšimi materiali pa tudi na otip. Spremembe so podkrepili s precej boljšo zvočno zatesnjenostjo kabine. V tej mazdi se sedi udobno, čeprav bi v usnje odeta prednja sedeža lahko ponujala več bočnega oprijema. Pohvalimo lahko Mazdino dosledno odklanjanje na dotik občutljivih zaslonov – roka na upravljalskem gumbu in oči na cesti so varnejši od tipkanja po zaslonu med vožnjo …

Preskusni CX-5 je imel vgrajenega zmogljivejšega od obeh 2,2-litrskih dizelskih štirivaljnikov; s 129 kW in kar 420 Nm navora bi moral zadovoljiti tudi zelo zahtevne voznike. V kombinaciji s prijetnim in učinkovitim šeststopenjskim samodejnim menjalnikom zmore veliko – od zelo tihega in mirnega defenzivnega križarjenja do živahnih spopadov z gorskimi ovinki. Motor se v višjih vrtljajih oglasi celo z rahlo športno noto, a vožnja je vselej prijetno zvočno zadušena. Odločen korak naprej so Mazdini inženirji naredili pri voznih lastnostih; ob že omenjenem zvočnem zatišju tudi z odzivnostjo volanskega mehanizma, vodljivostjo in okretnostjo. CX-5 uspešno skriva cestno-terensko poreklo, višje težišče in svojo maso – pelje se kot rahlo športna, a uravnoteženo vzmetena limuzina. Samodejno uravnavan štirikolesni pogon je pri CX-5 priboljšek za mirno vest in občutek varnosti, ne pa za terenske podvige; je zmogljiv, odziven in na spolzki podlagi učinkovit, za zahtevnejše terenske podvige pa avtu manjka tako večja oddaljenost od tal kot reduktor ali vsaj terenski program menjalnika.

CX-5 s tekmeci uspešno drži korak tudi pri varnosti; v sklopu varnostnih pripomočkov so tako sistem za nadzor zbranosti voznika in pomoč pri ohranjanju smeri vožnje s posegom v volanski mehanizem, kot tudi sistem za samodejno zaviranje pred oviro, aktivni tempomat in sistem za opozarjanje na promet za avtom. V opremski različici revolution top je vse omenjeno serijsko.

Za tako (dobro) opremljen in zmogljiv CX-5 je treba odšteti 39.000 evrov – kar ni malo, a glede na to, da je treba doplačati le 840 evrov za omenjeno rdečo barvo, tudi ne preveč. Po centimetrih CX-5 res ni v razrednem vrhu, po vsebini pa vsekakor.