Zrelost

V četrti izdaji je cestni terenec kia sportage dobil novo tehniko in vsebino, a tudi povsem novo obliko. Kako se obnese sportage z najmočnejšim motorjem, štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom?

Kiinim avtomobilom ne moremo očitati oblikovnega dolgočasja in novi sportage je najboljši dokaz za to. S predhodnikom ga druži zgolj še ime, vse ostalo pa je novo; sportage je zdaj zelo zaobljen, žarometa ima postavljena visoko na masko hladilnika, zelo sveže sta videti tudi njegov zadnji del in poudarjeno razširjeni boki.

Dodatni centimetri se poznajo v notranjosti; sportage ponuja več prostora potnikom na zadnji klopi, prostornejši pa je tudi prtljažnik, ki ima premično polico in zato dvojno dno, v tem paketu opreme pa je tudi električni dvig prtljažnih vrat. Armaturna plošča je pregledna, oblikovana malce konzervativno, a hkrati tudi kakovostno izdelana. Nasploh daje sportage v notranjosti občutek solidnosti in čvrstosti – tudi zaradi zajetnih in prijetno čvrstih prednjih sedežev ter odlične nastavljivosti položaja za volanom. Na dotik občutljiv zaslon multimedijske naprave je med večjimi (in preglednejšimi) v tem razredu, upravljanje z vsemi glavnimi elementi pa je – kljub precejšnjemu številu gumbov in stikal – enostavno in intuitivno. Tudi zato daje sportage zrel in odrasel vtis.

Pod motornim pokrovom preskusnega sportaga je bil 2-litrski dizelski štirivaljnik v najmočnejši različici s 136 kW (185 KM). 400 Nm navora je na voljo že pri 1750 vrt./min in na papirju bi moral motor kljub 1,6 tone mase avtomobila zadovoljiti tudi zahtevnejše voznike. Žal mu del živahnosti in odzivnosti odškrtne klasični šeststopenjski samodejni menjalnik, ki ima prestavo premalo, zato občasno samovoljno išče pravo prestavo in pretika prepočasi. Šele z vklopom športnega programa menjalnik prestavlja hitreje in motorju dopusti nekaj višje vrtljaje. Menjalnik je delno kriv tudi za precejšno porabo goriva – povprečje 8,6 l/100 km je visoko.

Najmočnejši dizelski motor v sportagu vselej poganja vsa štiri kolesa – lamelna sklopka v sredinskem diferencialu samodejno razporeja navor med oba kolesna para, za redke trenutke, ko rabimo boljši oprijem, pa lahko z gumbom tudi zaklenemo sredinski diferencial.

Prijetno preseneti sportageov novi električni volanski servomehanizem, ki omogoča natančno vodenje, malo manj prijetna pa je presenetljivo čvrsta nastavitev vzmetenja, ki še zlasti na daljših cestnih neravninah že kar športno prenaša cestne neravnine v notranjost. Ker je sportage precej težak avto in ker se to občuti tudi izza volana, ne sili voznika h dirkaškim hitrostim v ovinku, čeprav sportageove posamične obese spredaj in zadaj zmorejo veliko.

Paket opreme EX sense spada nekako v sredino ponudbe, a je vseeno (zelo) bogato založen – tudi s sodobnimi varnostnimi pripomočki, kakršni so sistemi za zaviranje v sili, preprečevanje zapustitve voznega pasu, samodejna žarometa, prepoznavanje prometnih znakov in še kaj. K temu velja prišteti še usnje na sedežih, navigacijo in še več opreme.

Tehnično sodoben, v vožnji prijeten cestni terenec s štirikolesnim pogonom, samodejnim menjalnikom, veliko prostora in zelo bogato opremo? Tako je, le na nizko ceno – tudi pri Kii – ne smete računati; za takšnega sportagea je treba odšteti 41.000 evrov (38.300 z vštetim popustom), kar ni nič manj kot pri njegovih glavnih tekmecih. Še en znak zrelosti?