Test: renault megane 1.5 dCi 110 GT line

Odmik

Odlašanje je bilo povezano z izdelavo nove platforme, na kateri sedaj temeljijo večji Renaultovi avti kot sta espace in talisman, pa tudi novi scenic. Prav zato po tehnični plati novi megane nima prav veliko skupnega s svojim predhodnikom, temeljito pa je spremenjena tudi oblika. Ker je avto daljši, širši, nižji in ima širše koloteke, je videti bolj športno, svoje pa k dinamičnemu zunanjemu izgledu doda še oprema GT line, kar pomeni poseben prednji odbijač s širšo spodnjo režo za zajem zraka, masko v obliki satovja, sivi zunanji vzvratni ogledali in difuzor v zadnjem delu.

Čeprav je novi megane v dolžino zrasel na 435,9 cm in čeprav ima za 2,8 cm daljšo medosno razdaljo, potniška kabina ni posebej prostorna. Na prednjih, zaradi opreme GT line športno oblikovanih sedežih s kar preveč poudarjenim bočnim oprijemom, še posebej v sedalnem delu, je prostora dovolj, tudi voznikova ergonomija je dobra, toda na zadnji klopi je malo prostora za kolena potnikov. Tudi prtljažni prostor je manjši kot pri predhodniku, moti pa zelo visoko postavljen rob zadnjega odbijača – 76 cm – prek katerega je treba preložiti vso prtljago. Asimetrično deljen naslon zadnje klopi je prevračljiv, a ob tem nastane stopnica. Ob delno prevrnjenem naslonu zadnje klopi – tudi na ožji strani – se lahko pelje le en potnik.

Voznikovo delovno okolje je lepo urejeno. Voznik lahko na 7 palčnem sredinskem zaslonu na dotik (večji 8,7 palčni je za doplačilo) nastavi izgled instrumentne plošče. Tudi sicer megane ponuja veliko možnosti za nastavitve, a vse niso najbolj intuitivne in zahtevajo nekaj privajanja. Je pa pohvalno, da ima za uravnavanje glasnosti avto klasičen vrtljiv gumb. Tudi uravnavanje klimatske naprave je prek gumbov, pri nastavitvi nekaterih funkcij (na primer hitrost ventilatorja) pa na dotik. Sicer pa je potniška kabina natančno izdelana, uporabljeni so kakovostni materiali, kar pripomore k dobremu počutju.

Oblika avtomobila vpliva na preglednost. Steklene površine so dokaj majhne, še zlasti steklo na vratih prtljažnika, dokaj zajetna sta tudi prednja (A) stebrička. Preskusni avto je poganjal 1,5-litrski dizelski motor z 81 kW, ki se je izkazal s svojo zelo dobro prožnostjo že pri nizkih vrtljajih. 6-stopenjski ročni menjalnik je natančno prestavljiv z dolgo šesto prestavo. Poraba goriva je bila daleč od obljubljenih 3,7 litra, saj je bila za 2,5 litra večja. Avto se izkazuje z zelo dobro lego na cesti, vzorno delujoč ESC in natančno vodljivostjo. Vzmetenje je dokaj trdo in pokaže svoje omejitve pri blaženju udarcev z zelo kratkih grbin, saj tresljaje prenese na potnike.

Oprema GT line sodi tik pod vrh ponudbe, a kljub temu je treba doplačati za večino asistenčnih sistemov (opozorilnik za zapustitev voznega pasu, prepoznavanje prometnih znakov, samodejno zaviranje v sili – tudi pri majhnih hitrostih, ohranjanje varnostne razdalje, nadzor mrtvega kota, samodejni preklop žarometov…). V serijski opremi je le klasični tempomat, klasična je tudi ročna zavora. Seveda je treba dokupiti tudi navigacijo. V tej luči tudi osnovna cena nekaj manj kot 20.000 evrov ni tako privlačna, kot deluje na prvi pogled. Novi megane se je približal svojim tekmecem, ni pa jih tudi prehitel.