Test: mercedes GLC 220 d 4matic

Mehkoba

Nekaterim je všeč oglato, drugi prisegajo na zaobljeno; vsem okusom naenkrat pa se ne da ustreči. A pripravljeni smo staviti, da je Mercedesov oblikovalski preobrat z oglatega na mehko všeč večini – tako kot prijetno zaobljen in mehak, a vseeno dovolj samozavesten GLC. V primerjavi s predhodnikom GLC ni le elegantnejši, pač pa tudi daljši, širši in nekaj nižji.

Povsem enako velja za notranjost, ki ni prav nič terenska, zato pa zelo limuzinska. Da je odlično izdelana in zelo skladno oblikovana, se pri mercedesih razume samo po sebi, a hkrati zdaj ponuja več prostora in udobja kot prej. Prostornejši – 580-litrski – je tudi prtljažnik. Uporabno rešitev predstavlja prekucovanje tridelno deljive zadnje klopi naprej ob pomoči stikal ob zadnji klopi.

V Mercedesih se sedi odlično in tudi GLC ni izjema; za komfortna prednja sedeža je sicer treba doplačati, a se splača, saj odlično držita telesi, premoreta pa tudi podaljšek sedalne površine. Armaturno ploščo, prostostoječ zaslon multimedijske naprave, upravljanje s stično ploščico ter vrtljivim gumbom in obvolansko prestavno ročico poznamo iz drugih novodobnih mercedesov, le da je sredinski del v GLC malce širši; vse skupaj voznika lepo objame in ustvari občutek zaščite ter varnosti.

GLC 220 d je najšibkejši GLC v (zaenkrat še) skromni ponudbi, a bi ga le težko označili za “šibkega”. Dobro poznan in uveljavljen 2,2-litrski dizelski štirivaljnik zmore 125 kW in ima 400 Nm navora – oboje pri zelo nizkih, prožnosti prijaznih motornih vrtljajih. Motor vsa štiri kolesa poganja prek 9-stopenjskega samodejnega menjalnika, ki zares vedno izbere pravo prestavo, med njimi pa pretika zelo mehko in neobčutno. Pri odločanju o načinu vožnje je vozniku v veliko pomoč sistem izbire voznega programa, ki za razliko od mnogih drugih podobnih rešitev ponuja občutne razlike; udobni program je zares udoben, oba športna programa pa zares športna (na voljo je še “eco” program in možnost individualnih nastavitev odzivanja motorja, menjalnika in volanskega mehanizma). Poraba goriva je s testnim povprečjem 6,9 l/100 km pričakovana.

Obe premi z več vodili in volanski mehanizem s prilagodljivim razmerjem zagotavljajo natančno vodljivost in tudi zelo visoko postavljene mere zdrsa. GLC ob precej zajetni masi (skoraj 1,9 tone) ni športni avto, je pa zato toliko udobnejši potovalnik, ki z rahločutno uravnoteženim vzmetenjem in predvsem zelo dobro zvočno izolacijo potnike prijetno zavije v vato. Elektronsko uravnavan samodejni štirikolesni pogon od voznika ne zahteva nobenega dela in deluje učinkovito.

Da je GLC na voljo s širokim naborom sodobnih varnostnih in voznih sistemov, je jasno, jasno pa je tudi, da pri Mercedesu ni nič “zastonj”. Glavne stvari so vštete v ceno – tudi sistem za preprečevanje naleta, pripomoček za ohranjanje pozornosti ali prostoročno telefoniranje –, seznam doplačil pa je vseeno po nemško dolg in temeljit. Nekaj kosov dodatne opreme je tako ceno testnega avta dvignilo z začetnih 46.600 evrov na skoraj 55.000 evrov. Je GLC poceni? Ni. Je GLC kljub temu dober avto? Je, celo najboljši med maloštevilnimi tekmeci v premium delu razreda srednjevelikih cestnih terencev!

Motor in prenos moči: dizelski, štirivaljni, turbinski polnilnik, prostornina: 2143 cm3, največja moč: 125 kW (170 KM) pri 3250 vrt./min, največji navor: 400 Nm pri 1400 vrt./min. Stalni štirikolesni pogon, devetstopenjski samodejni menjalnik.
Mere in masa: dolžina: 465,6 cm, širina: 189 cm, višina: 163,9 cm, medosna razdalja: 287,3 cm, masa praznega vozila: 1845 kg, dovoljena skupna masa: 1500 kg, prtljažnik: 580 – 1600 l, posoda za gorivo: 50 l.
Zmogljivosti in poraba: največja hitrost: 210 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h: 8,3 s, normna poraba goriva zunaj mesta/mesto/komb.: 5,1/6,3/5,5 l/100 km, izpust CO2: 143 g/km, poraba na testu: 6,9 l/100 km.
Cena: Autocommerce: 46.600 EUR