Test: Audi A4 TDI (110 kW) base

Na drugi pogled

Pri Audiju so se temeljite pomladitve svojega najbolje prodajanega avtomobila pravzaprav lotili pogumno; spremenili so namreč 90 odstotkov vseh delov, a hkrati skoraj do potankosti ohranili podobo predhodnika. Res je, novi A4 je videti malce širše in bolj oglato, opazna sta tudi nova žarometa in zadnje luči, a za povsem nov avto je oblikovne svežine presenetljivo malo.

V notranjosti je bolje; A4 je dobil povsem novo armaturno ploščo s prostostoječim zaslonom multimedijske naprave in sklopom merilnikov iz večjih audijev; materiali so kakovostni, izdelava brezhibna, glede ergonomije ni nobenih pripomb. Skrit, a vendarle občuten je dimenzijski prirastek v notranjosti; kljub enaki medosni razdalji je v A4 zdaj več prostora za kolena potnikov zadaj, kjer zdaj lahko sedita dva odrasla precej udobno tudi na daljših vožnjah. Malce več prostora – predvsem za glave – je tudi na prednjih sedežih. V prtljažnik gre natanko toliko prtljage kot prej (480 litrov), je pa limuzinski prtljažnik – kljub možnosti povečanja s prevračanjem zadnjih naslonjal naprej.

Na preskusu smo imeli A4 z najšibkejšo različico 2-litrskega dizelskega TDI motorja, ki zmore 110 kW in ima 320 Nm navora. Oboje – moč in navor – motor doseže pri nižjih motornih vrtljajih kot prej (3250 in 1500 vrt./min), kar pomeni boljšo prožnost in večje uporabno območje motornih vrtljajev. Motor je odlično zvočno zadušen. Čeprav gre za najšibkejši motor v ponudbi, so zmogljivosti in vozni občutki zelo dobri; do 100 km/h avto pospeši v manj kot 9 sekundah, kjer lahko, pa avto pospešuje vse do 221 km/h. Povprečje porabe goriva je skromnih 6,1 l/100 km.

Pri preskusnem A4 je motor prek šeststopenjskega ročnega menjalnika poganjal prednji kolesni par, za doplačilo si lahko seveda omislite tudi štirikolesni pogon. Ročni menjalnik omogoča zelo natančna in hitra pretikanja.

A4 je ob menjavi generacij dobil tudi novo podvozje – pet-vodilno zadnjo premo in novo vpetje prednje preme –, ki zagotavlja zelo dobro lego na cesti in brezhibno smerno stabilnost tudi na izrazito slabi cesti. Novi električni volanski servo je zdaj že za odtenek preveč lahkoten, a k sreči to ne vpliva na natančnost. Preskusni A4 je imel vgrajeno dinamično podzvozje, ki pa je vseeno razmeroma mehko nastavljeno; za bolj športne občutke bo treba dodatno seči v žep in izbrati prilagodljivo vzmetenje.

Vse ostale lastnosti novega A4 so odvisne od debeline denarnice kupca. Kot smo pri Audiju že vajeni, za osnovno ceno dobimo le osnovne stvari – (skoraj) popolno pasivno varnost in skoraj nič z dolgega seznama takšnih in drugačnih dodatkov. Celo za sisteme, ki so serijsko vgrajeni v precej manjše in cenejše avte – na primer tempomat, sistem za samodejno zaviranje, parkirna tipala, tipalo za dež in svetlobo, volanski obroč z gumbi … – je tu treba doplačati. Tega so kupci audijev verjetno že vajeni, za ostale pa velja: k osnovni ceni je treba prišteti še najmanj deset (ali več) tisočakov. Novi A4 je torej dober, a na koncu tudi zelo drag avto, ki zaradi oblikovne zadržanosti prepriča šele na drugi pogled.