Pogled tudi na levo (in desno)

Varnostni pripomočki oziroma asistenčni sistemi, ki samodejno zavirajo pred oviro, so se v številnih preskusih izkazali kot eden najpomembnejših varnostnih pripomočkov v avtu – pomembnejši je le še sistem ESC. A praviloma ti pripomočki prepoznavajo ovire le pri vožnji naravnost – pred avtom ali za njim. Najnovejši tovrstni asistenčni sistemi pa gledajo tudi že širše: opazujejo promet ob avtomobilu in preprečujejo, da bi v križišču nehote zaprli pot drugemu avtu. Kako delujejo – in kako učinkoviti so? Preskusili smo jih v audiju A4, mercedesu razreda E in volvu V90.

Kot pišemo na drugih straneh tokratne Motorevije, križišča predstavljajo nevarna vozlišča prometnih poti, kjer se zgodi veliko prometnih nesreč. Pogosto smo za nesreče krivi vozniki, ker spregledamo druge udeležence v prometu ali pa se prepočasi odzovemo na nevarnost. Sodobni asistenčni sistemi znajo pomagati voznikom prav pri njihovih pomanjkljivostih – nezbranosti in prepočasnem odzivanju.

Asistenčni sistemi, ki ne gledajo samo naprej

A doslej so pripomočki za samodejno zaviranje pred oviro znali gledati le naprej ali neposredno ob cesto (kjer so prepoznavali kolesarje, pešce in živali), do vozil, ki se nam bližajo s strani, pa njihov pogled ni segel. Prav tako se doslej ti pripomočki niso preveč ukvarjali z namerami voznika: znali so sicer oceniti, da voznik ne bo pravočasno zavrl, kaj dosti več pa ne.

A razvojniki se trudijo razširiti njihov domet in delovanje: zakaj ne bi kamera pogledala malce širše, elektronika pa prepoznala, da želi voznik z zavijanjem levo zapreti pot bližajočemu se avtu?

Točno to znajo najnovejši varnostni pripomočki oziroma že znani asistenčni sistemi z razširjenim naborom varnostnih funkcij, ki vozniku preprečijo, da bi nehote nekomu odvzel prednost oziroma mu prekrižal pot. Zaenkrat so ti pripomočki še razmeroma redki, a kot se je zgodilo z ostalimi novimi tehnologijami, lahko tudi za te pričakujemo, da bo postopoma na voljo v vse več avtih.

Pod drobnogled smo zato vzeli varnostne pripomočke za preprečitev odvzema prednosti, ki jih ponujajo pri Audiju, Mercedesu in Volvu. Pri vsaki od omenjenih znamk jih poimenujejo malce drugače: pri Audiju takšnemu pripomočki pravijo “asistenca za zavijanje pri zavijanju levo”, pri Mercedesu ga imenujejo “aktivni zavorni asistent s funkcijo za križišče”, pri Volvu pa “asistent za preprečitev odvzema prednosti pri zavijanju v levo”. Tudi po delovanju oziroma funkcionalnosti ti pripomočki niso povsem enaki, a vsi trije znajo ob določenih pogojih vozniku preprečiti, da bi zaprl pot drugemu vozniku, kar je najpogostejši tip nesreče v križiščih oziroma pri križanju poti.

Audi turn assist: preprečevanje odvzema prednosti, a z omejitvami

Audijev sistem preprečevanja odvzema prednosti je zasnovan tako, da vozniku prepreči speljevanje prek nasprotnega voznega pasu, če se po njem avtu bliža drugo vozilo. Sistem prek radarja spredaj spremlja promet na nasprotnem voznem pasu in do zaustavitve samodejno zavre avto, če hoče voznik kljub nevarnosti speljati oziroma zapeljati pred vozilo na nasprotnem voznem pasu.

A Audijev varnostni pripomoček deluje le ob nekaterih izpolnjenih pogojih; eden takšnih je vklopljen smernik audija (ki potrjuje namen zavijanja), drugi pogoj so vidne oznake na cesti (ki jih audi spremlja prek kamere), prek katerih računalnik razpozna postavitev avta na voznem pasu, tretji pogoj pa je, da voznik audija pri zavijanju ne vozi hitreje od 10 km/h – pri večjih hitrostih se namreč sistem izklopi.

Naš preskus je pokazal, da sistem deluje zanesljivo in učinkovito, dokler so izpolnjeni vsi pogoji za njegovo delovanje. Kot zelo dobro se je izkazalo dejstvo, da audi zazna nasproti vozeča vozila tudi pri višjih hitrostih in tudi pravočasno zavre pred njimi oziroma prepreči, da bi jim lahko zaprli pot.

Audijev sistem je pri audiju A4 na voljo za doplačilo kot del asistenčnega paketa tour.

Volvo intellisafe: podobno kot pri audiju, zaznava pa tudi kolesarje in pešce

Volvov sistem preprečevanja odvzema prednosti deluje na podoben način kot Audijev sistem. Ob pomoči radarja zaznava bližajoča vozila na nasprotnem pasu. Ko zazna, da voznik želi zaviti pred bližajoče se vozilo, samodejno zavre avto do ustavitve in s tem prepreči trk. Volvov sistem ima manj omejitev kot Audijev; za delovanje ne rabi talnih oznak na cesti, sproži pa se tudi, če voznik ne vklopi smernika za zavijanje. Dodatna prednost Volvovega sistema je, da ne zavira le pred avtomobili in večjimi vozili, pač pa tudi pred kolesarji in pešci.

Volvo svoj sistem za preprečevanje odvzema prednosti ponuja serijsko kot del varnostnega paketa intellisafe.

Mercedes cross-traffic assist: ne samo proti odvzemu prednosti, tudi v križiščih

Mercedesov varnostni pripomoček za križišča deluje drugače kot Audijev ali Volvov. Vozniku namreč pomaga tudi pri vožnji skozi križišča, saj spremlja prečni promet oziroma promet s stranskih cest; ko zazna drugo vozilo, ki se prečno bliža avtu, sistem samodejno zavre do zaustavitve in s tem prepreči trk pri križanju poti. Mercedesov sistem za delovanje uporablja stereo kamero in radarska tipala, s katerimi gleda naprej in vstran.

Na našem preskusu, ki je bil zasnovan s križanjem poti pod pravim kotom, smo ugotovili, da je učinkovitost delovanja Mercedesovega sistema odvisna od razlike v hitrostih obeh avtomobilov. Ko je bila naša hitrost 45 km/h, je avto zanesljivo samodejno zavrl, če hitrost bližajočega avta ni bila večja od 20 km/h.

Če je bila hitrost bližajočega se avta večja, je zaradi zornega kota tipal sistem prepozno zaznal bližajoči se avto in ni mogel pravočasno zavreti.
Ugotovili smo, da mora biti razlika v hitrosti obeh vozil najmanj dvakratna – bližajoči se avto mora voziti polovico počasneje kot avto z vgrajenim sistemom cross-traffic assist. Dodaten preskus, pri katerem smo vozili s hitrostjo 30 km/h, bližajoči se avto pa s hitrostjo 20 km/h, je potrdil to pravilo: pri tem preskusu avto ni mogel pravočasno zavreti in preprečiti trka.

Pri Mercedesu je asistenčni sistem za pomoč v križiščih del doplačljivega varnostnega paketa, na voljo pa je le za avtomobile z 9-stopenjskim samodejnim menjalnikom.

Tehnologija v povojih, a z velikimi obeti

Prva primerjava najsodobnejših asistenčnih sistemov za preprečevanje odvzema prednosti in napak v križiščih je pokazala, da so avtomobilski izdelovalci na dobri poti. Asistenčni sistemi v določenih razmerah delujejo zanesljivo in učinkovito, s takšnimi sistemi opremljeni avti pa lahko preprečijo marsikatero voznikovo napako, ki ima lahko usodne posledice.

A naš preskus je pokazal tudi, da trenutna raven tehnološkega znanja in dosežkov še ne omogoča in dovoljuje zares avtonomne vožnje v križiščih.

Vsi preskušeni sistemi so namreč delovali le, če so bili izpolnjeni določeni pogoji; ko smo jih preskusili v slabših razmerah – pri večjih hitrostih, pri manj prepoznavnih ovirah, v slabšem vremenu in vidljivosti, na slabih cestah – so odpovedali.

Avtomobilski izdelovalci imajo torej še veliko dela in izzivov; potrebna so dodatna, učinkovitejša tipala, pa tudi delujoč sistem samodejne komunikacije med vozili v prometu.

Ker je povprečna starost avtomobilov pri nas precejšnja, bo v resnici trajalo še vrsto let, da bomo vsi vozniki in lastniki avtov deležni najnovejših varnostnih tehnologij. Evropski avtomobilski klubi – med njimi tudi AMZS – zato avtomobilsko industrijo oziroma izdelovalce pozivamo, naj varnostne pripomočke v avte vgrajuje serijsko, ne pa da zanje zahteva doplačila.

Pomoč – in ne nadomestek voznika!: zanesljivost sistemov za samodejno zaviranje

Varnostni pripomočki, ki samodejno zavrejo pred oviro, so zdaj že dovolj razširjeni, saj jih kupci povsem novih avtomobilov dobijo ali v serijski opremi ali pa zanje nekaj doplačajo.

Kdor se je že znašel v položaju, ko zaradi različnih vzrokov ni uspel sam zavreti pred nenadno oviro, je nad pripomočkom, ki je s samodejnim zaviranjem preprečil nesrečo, zagotovo navdušen.

A še več je takšnih, ki pripomoček imajo, a ga še niso preskusili: ti se zagotovo sprašujejo, če sistem sploh deluje in če se nanj zares lahko zanesejo v vseh razmerah – tudi v mestni gneči, ob slabi vidljivosti, ob umazanih tipalih, na mokri cesti in takoj po zagonu avta. Preskusili smo tri avtomobile s tremi različnimi sistemi za samodejno zaviranje pred oviro: VW up s preprostim LIDAR tipalom, seat ateco z zmogljivimi radarskimi tipali in subaru outback s stereo kamero kot glavnim tipalom.

Gneča na cesti

Tovrstni varnostni pripomočki delujejo le, če je njihov pogled naprej neoviran. Kaj pa če so ob strani parkirani avtomobili, na nasprotnem voznem pasu pa kolona vozil? Naš test je pokazal, da takšne razmere niso zmotile nobenega od treh preskušenih sistemov – vsi trije so se zanesljivo ustavili pred oviro.

Slaba vidljivost, umazano vetrobransko steklo

Pozimi so naša vetrobranska stekla pogosto prekrita z mešanico soli in prahu – s takšno mešanico smo prekrili tudi stekla preskusnih avtov in jih zapeljali proti oviri. Ker ima seat ateca radarska tipala v prednjem delu avtomobila, umazana stekla ne vplivajo na delovanje njenega asistenčnega sistema, a tudi VW up in subaru outback sta se ustavila pred oviro kljub umazanim steklom.

Pokrita tipala

V resničnem življenju nam lahko tipala za vetrobranskim steklom hitro prekrije kakšen odpadel list ali led na steklu. Na našem testu smo jih prekrili s polprozorno folijo, ki zastre pogled, a ne zatemni svetlobe. Seat ateco s tipali v prednjem delu avta smo znova izpustili iz testa. Pri ostalih dveh je takšna zaslepitev tipal povzročila odpoved delovanja sistema za samodejno zaviranje, kar je bilo pričakovano. A le subaru je to prek sporočila na armaturni plošči tudi takoj javil vozniku, ki je bil tako pravočasno obveščen, da je nekaj narobe. Pri VW upu takšnega obvestila ni bilo, avto pa se je v oviro seveda zaletel brez zaviranja.

Takojšnje delovanje

Sodobni asistenčni sistemi so v bistvu računalniki, ti pa praviloma rabijo nekaj časa, da se pravilno zaženejo, opravijo diagnostične protokole in začnejo delovati. Test je bil zasnovan tako, da smo avto 150 metrov pred oviro povsem ugasnili, nato pa ga zagnali in se takoj odpeljali z mesta proti oviri. Seatov asistenčni sistem ni zaustavil avta pred oviro, ker se v tem času še ni zagnal in začel delovati. Ostala avta sta test opravila brez težav.

Varnostni pripomočki učinkoviti, a le kot izhod v sili

Naš test je pokazal in dokazal, da so varnostni pripomočki koristna pomoč vozniku, slepo pa se nanje vendarle ne smemo zanašati. Za vožnjo smo odgovorni sami, varnostni pripomočki pa naj bodo skrajni izhod v sili. Skrbni vozniki moramo tudi poskrbeti, da je steklo pred kamerami in tipali vselej očiščeno, hkrati pa moramo biti pozorni na obvestila na armaturni plošči.